Kritična točka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +ja: |
tabela |
||
Vrstica 1:
'''Krítična tóčka''' je točka na [[fazni diagram|faznem diagramu]], ki opisuje [[termodinamsko stanje]], opredeljeno s [[temperatura|temperaturo]] in [[tlak]]om, pri katerem ni mogoče razločevati med [[plin]]asto in [[kapljevina]]sto [[faza snovi|fazo snovi]]. Ko se približujemo kritični točki tako, da kapljevino segrevamo, se njena [[gostota]] zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota [[para|pare]]. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri [[kritična temperatura|kritični temperaturi]] izenačita, tako da ne moremo več razlikovati med fazama. V kritični točki je [[površinska napetost]] enaka nič, [[stisljivost]] naraste prek vseh mej, [[izparilna toplota]] pa je enaka nič. Tlak v kritični točki je enak [[kritični tlak|kritičnemu tlaku]], temperatura kritični temperaturi, gostota pa [[kritična gostota|kritični gostoti]].
==Kritična temperatura, tlak in gostota nekaterih snovi==
{|cellpadding="5" cellspacing="0" align="center" border="1"
|+Kritična temperatura, tlak in gostota
|-
!style="background:#efefef;" | snov
!style="background:#efefef;" | kritična temperatura<br/>[[kelvin|K]]
!style="background:#efefef;" | kritični tlak<br/>[[megapascal|MPa]]
!style="background:#efefef;" | kritična gostota<br/>kg/m<sup>3</sup>
|-
| [[helij]] || 5 || 0,23 || 690
|-
| [[vodik]] || 33 || 1,29 || 310
|-
| [[neon]] || 44 || 2,72 || 484
|-
| [[dušik]] || 126 || 3,39 || 311
|-
| [[kisik]] || 155 || 5,06 || 410
|-
| [[fluor]] || 144 || 5,96 || 630
|-
| [[argon]] || 151 || 4,85 || 531
|-
| [[kripton]] || 209,4 || 5,88 || 908
|-
| [[ksenon]] || 289,7 || 6,31 || 1105
|-
| [[klor]] || 417 || 7,69 || 573
|-
| [[ogklikov dioksid]] || 304 || 7,36 || 468
|-
| [[propan]] || 370 || 4,24 || 220
|-
| [[amoniak]] || 405 || 11,2 || 235
|-
| [[butan]] || 425 || 3,78 || 228
|-
| [[voda]] || 647 || 22,05 || ?
|-
|}
[[Category:Termodinamika]]
| |||