Nesteroidna protivnetna učinkovina: Razlika med redakcijama

Vnetje povzročajo snovi, ki se sprostijo iz celic prizadetega tkiva in migrirajočih celic. Najpomembnejši so [[prostaglandini]], [[levkotrieni]], [[histamin]], [[bradikinin]], [[trombocite aktivirajoči faktor]] in [[levkotrien 1]]. Nesteroidna protivnetna zdravila, na primer aspirin, zavirajo encim [[ciklooksigenaza|ciklooksigenazo]], ki omogoča pretvorbo arahidonske kisline v [[prostanoid]]e (levkotrien, prostaglandini).<ref>Vane J., Botting R.: Inflammation and the mechanism of action of anti-inflammatory drugs. The FASEB Journal, 1987, Vol 1, 89-96.</ref> Encim ciklooksigenaza obstaja v dveh izooblikah: [[ciklooksigenaza 1]] (COX-1) je [[konstitutivni encim]], pomemben za različne fiziološke funkcije, [[ciklooksigenaza 2]] (COX-2) pa je [[inducibilni encim]], vključen v procese vnetja. Zaviranje COX-2 je odgovorno za terapevtske učinke, zaviranje COX-1 pa povzroča neželene učinke.<ref>Vane J., Botting R.: Mechanism of Action of Anti-Inflammatory Drugs. Scandinavian Journal of Rheumatology. 1996, Vol. 25, No. s102, str. 9-21.</ref> Kasneje so odkrili še tretjo izoobliko encima, poimenovano COX-3, ki je v večji meri prisoten v [[možgani]]h. Pomembno je vpleten v posredovanje bolečine in vročine. Sklepajo, da je COX-3 možno mesto delovanja paracetamola, vendar tudi drugi analgetiki in antipiretiki v ''in vitro'' poskusih zavirajo COX-3, torej bi lahko razširili njihov mehanizem delovanja tudi na zaviranje COX-3.<ref>Dolinar T, Mrhar A (2005). Paracetamol – učinkovito in varno zdravilo? Farmacevtski vestnik; 56: 229–240.</ref>