Konfucijanstvo: Razlika med redakcijama

Celotni nauk temelji na petih osnovnih vrlinah: ''ren'' - [[pravičnost]], ''xin'' - [[iskrenost, zanesljivost]] do sebe in do drugih, ''shu'' [[strpnost]], ''zhong'' - [[zvestoba, lojalnost]] . Izrednega pomena so namreč [[odnos]]i, saj v vsakem odnosu obstajata dve [[oseba|osebi]], [[predmet]]a, ki sta med seboj povezana; prvi je tisti, ki [[vodenje|vodi]] in drugi, tisti, ki je voden. Samo [[zakon]]i v državi ne zadostujejo. V državi mora vladati zakon [[morala|morale]] - [[svoboda govora]] in delovanja. Materialni [[napredek]] je odvisen od moralnih in ne od materialnih dejanj (človeka pahnejo v pogubo). Pomemben koncept v konfucijanstvu je tudi koncept [[obred]]nosti (li 禮), saj je delovanje v skladu z natančno strukturiranimi obredu po Konfuciju pomenilo možnost združitve človeka in kozmosa (tian ren heyi 天人合一).

Po Koncu dinastije Zhou 周 (1066 - 256 pr. n. št.) je prišlo do prve združitve kitajske države pod vlado dinstije Qin 秦 (221 - 206 pr. n. št.). Ta mogočna, unificirana država je bila absolutistična in je vpeljala avtokratsko ideologijo legalizma. V tem času je bilo konfucijanstvo, tako kot vse ostale filozofske šole predqinskega obdobja, prepovedano. Po padcu dinastije Qin in z začetkom prevlade dinastije Han 漢 (221 pr. n. št. - 206)je politični teoretik [[Dong Zhongshu]] 董仲舒 konfucijanstvo reformiral, vanj na prikrit način vključil precej elementov legalističnega absolutizma in ga ustoličil kot državno doktrino. Tako je iz izvornega konfucijanstva, preprostega etičnega nauka za vsakdanjo rabo, nastala državotvorna, konzervativna ideologija, ki je vse do začetka dvajsetega stoletja služila tudi kot osnova izpitov za vse državne uradnike. Nalsednjo reformo je konfucijanstvo doživelo v obdobju dinstije Song 宋 (960 - 1279) in sicer v okviru takim. neokonfucijanstva. Njegov osrednji predstavnik, filozof Zhu Xi 朱熹, je vanj vključil vrsto omembnih elementov iz neodaoistične in budistične filozofije. Po tem obdobju je konfucianizem pričel stagnirati in se postopno razkrajati. Tretji preporod je konfucianizem doživel na pragu 20. stoletja v sklopu struje Modernega konfucijanstva. Predstavniki te struje, ki dandanes predstavlja vodilno smernico sodobne kitajske iflozofije, si prizadevajo za prenovo tradicionalnih konfucijanskih vrednot in za prilagoditev konfucijanske etike zahtevam moderne dobe.

S kitajsko kulturo in konfucianizmom je tesno povezano [[Konfucij]]evo ime (Kong Zi ali mojster Kong). Večino podatkov o Konfucijevem življenju izvemo iz obsežnega poglavja Sima Qianovih 司馬遷 »Zgodovinskih zapisov« (Shi ji 史記). Mojster Kong naj bi bil rojen leta 551 pred našim štetjem v državi Lu 魯 (današnja provinca Shandong 山東). Njegovo pravo ime je Kong Qiu 孔丘, znan pa je tudi pod imenom Zhong Ni 仲尼. Njegovi predniki naj bi izhajali iz vrst obubožanega plemstva kraljevskega klana Song 宋. Pri devetnajstih letih se je oženil in nastopil službo nižjega uradnika. Sprva se ni mogel pohvaliti s posebno uspešno kariero, vendar se mu je pri petdesetih kljub temu posrečilo postati minister, čeprav so ga kmalu zatem žal »dali na čevelj« in je moral ta položaj razočaran zapustiti. Potem je ob sebi zbral kopico nadobudnih učencev, s katerimi je potoval iz kraja v kraj in razširjal svoj nauk . Pri tem je večkrat deloval tudi kot svetovalec posameznih fevdnih gospodov. Tri leta pred smrtjo se je ponovno vrnil v domovino, kjer je leta 479 pred našim štetjem za vselej zatisnil oči. Kot ustanovitelj konfucianstva si je posmrtno slavo in trajno kultno oboževanje množic pridobil šele po obdobju dinastije Han 漢 (206–220), ko je njegov nauk – čeprav v spremenjeni in sinkretistični obliki – postal osnova političnih, moralnih in državnih doktrin kitajske družbe in kulture. Njegov dejanski pomen je pravzaprav v tem, da je posamezne nauke, ki jih sicer ni sam ustvaril, povzel in povezal v zaokrožen sistem, katerega je posredoval svojim učencem.Da bi razumeli Konfucijevo moč in vpliv, moramo njegovo življenje in nauke obravnavati v luči problema, ki ga je mučil – to je bil družbeni [[kaos]]. Antična Kitajska ni bila nič bolj in nič manj nemirna kot druge dežele. Obdobje od [[8. stoletje pr. n. št.|8.]] do [[3. stoletje pr. n. št.|3. stol. pr. n. št.]] je pomenilo zlom [[dinastija Zhou|dinastije Zhou]]. Med seboj bojujoči se [[fevdni gospodje]]i so bili prepuščeni sami sebi in so ustvarjali prav tako stanje, kot je vladalo v stari Grčiji pred Aleksandrom Makedonskim. Zaradi takšnih razmer je Konfucij napisal svoje ideje kako spremeniti svet: