Kalifornija: Razlika med redakcijama

Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu meji na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva [[Pacifiški ocean]]. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta [[1990]] je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je ''Zlata država''. Večja
Pomembnejša kalifornijska mesta, ki jih najdemo so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]].

Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (rod)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[sekvoja|sekvoje]]) in najstrarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktus]]i.

OriginalniPrvotni prebivalci Kalifornije so bili [[indijanec|indijanci]]. PolovicoPolovica jih je živeloživela v sedanji centralni regiji zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekaj jih je živelo ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 so španciŠpanci iz Mehike prispeli in osvojili ozemlje današnje Kalifornije. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta [[1579]] so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta [[1776]]. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so ustanovili verigo 21 poslanstev. Španci so ustanovili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta [[1822]], ko je postalopostal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do [[1846]]) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi Mehika je zanemarjala to dogajanje, kar je privedno do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848.

Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) je sledil množičen naval v [[rudnik]]e. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] ([[1869]]) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od [[1850]] do [[1870]] je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo prava nasprotje, zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[limona|limon]]. San Francisco je postalo največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta [[1887]].

V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20tih20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi močne škode, ki so jo naredili potresi.