Medičejska knjižnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
link |
|||
Vrstica 9:
== Zgradba knjižnice ==
[[
Papež Klemen VII. je arhitekturni načrt naročil pri Michelangelu pozimi 1523/24. Želel je, da se eno krilo samostana San Lorenzo poviša za eno nadstropje, tako da je knjižnica v drugem nadstropju, dostopna po stopnišču iz prvega nadstropja.
Stopnišče si je Michelangelo zamislil zunaj, v nepokritem prostoru, s čimer pa se papež ni strinjal, ker se je bal, da bo zamakalo v pritličju pod njim. [[Michelangelo]] se je odzval tako, da je preddverje oblikoval kot neobičajno visok prostor (14,6 m) v primerjavi z širino in dolžino (približno 20 x 20 m). Svetloba prihaja vanj s strani čisto od zgoraj. Stene so oblikovane kot navznoter obrnjena fasada, s stebri v parih umaknjenimi v steno.Vmes so na višini glavnega knjižničnega prostora slepa tabernakeljsko oblikovana okna. Stebri se začenjajo na višini tal knjižnice, nosijo pa jih pari velikih navideznih konzol, tako da je prišleku takoj jasno, da se nahaja pod nivojem čitalnice in se mora povzpeti po predimenzioniranih trojnih stopnicah, ki se na vrhu združijo v ene same.
Arhitektura preddverja z vsem preseneča, kar je značilno za [[manierizem]]. S praga čitalnice pa se odpre pogled na bolj umirjen in harmoničen prostor. Velika dolžina prostora je razčlenjena s pilastri, med katerimi so
1526 so bili zidovi postavljeni. Naslednje leto so republikanci drugič izgnali Medičejce iz mesta in gradnja se je nadaljevala šele, ko so Medičejci spet prevzeli oblast. 1534 pa je Michelangelo dokončno odšel delat v Rim in gradnjo sta dokončala njegova sodelavca [[Giorgio Vasari]] in [[Bartolommeo Amannati]].
[[1841]] je bil knjižnici dodan ob strani še en okrogel prostor s kupolo, rotunda.
| |||