Slovenski tolar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 95.176.176.222 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Luckas-bot |
|||
Vrstica 9:
Od [[28. junij]]a [[2004]] je bil tolar vezan na [[evro]] v [[ERM II]], in sicer je tečaj tolarja 1 EUR = 239,64 SIT. [[1. januar]]ja [[2007]] je tolarje nadomestil evro. [[Slovenska vlada]] je oktobra [[2005]] izbrala motive za [[slovenski evrokovanci|slovenske evrokovance]].
==Uvedba slovenske denarne enote==
Ob razglasitvi neodvisnosti je bila pred Slovenijo med drugimi tudi naloga, da se osamosvoji denarno. Ker je bil z [[Brionska deklaracija|Brionsko deklaracijo]] razglašen trimesečni [[moratorij]] na kakršne koli poteze, povezane z osamosvajanjem, so prebivalci Slovenije morali še naprej uporabljati jugoslovanski denar. Ta pa ni bil samo vse manj vreden, ampak ga je v Sloveniji začelo celo primanjkovati. Narodna banka Jugoslavije je namreč slovenske banke izključila iz [[jugoslovanski monetarni sistem|jugoslovanskega monetarnega sistema]] in jih zato tudi ni več oskrbovala s potrebnim denarjem.
Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar. V noči na ta dan je slovenski parlament po koncu burne razprave o imenu novega denarja sprejel [[zakon o denarni enoti Republike Slovenije]] in [[zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije]] ter s tem uvedel novo nacionalno denarno enoto - slovenski tolar kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Ker bankovci za slovenske tolarje še niso bili natisnjeni, so bili dani v obtok brezimeni vrednostni boni. 9. oktobra so začeli [[jugoslovanski dinar|jugoslovanske dinarje]] zamenjevati za [[vrednostni bon|vrednostne bone]] po menjalnem razmerju 1 : 1. Redna menjava je bila končana v treh dneh, in to brez kakršnih koli težav. Od leta 1992 do 1994 so vrednostne bone nato postopno zamenjali za tolarske bankovce in kovance.
Za novo slovensko valuto je bil uveljavljen sistem uravnavano drsečih [[devizni tečaj|deviznih tečajev]], kljub temu pa je [[Banka Slovenije]] le redkokdaj intervenirala na [[devizni trg|deviznem trgu]]. To je omogočilo takojšnjo notranjo konvertibilnost slovenskega tolarja in s tem odpravo črnega deviznega trga. Ob uvedbi lastne valute je bila Slovenija brez deviznih rezerv, pestila pa jo je tudi 22-odstotna mesečna [[inflacija]]. Zaradi zunanjetrgovinskega presežka do leta 1994 in poznejših kapitalskih prilivov ji je postopno uspelo nakopičiti precejšnje devizne rezerve. Prav tako ji je v manj kot letu dni uspelo znižati inflacijo na 2 % mesečne stopnje in nato do leta 1995 postopno do 8,6 % na letni ravni. Tega leta je slovenski tolar tudi uradno postal [[konvertibilna valuta]].
Tolar je bil uradna valuta Republike Slovenije vse do [[1. januar]]ja [[2007]], ko ga je zamenjal [[evro]].
==Bankovci==
Vrstica 155 ⟶ 165:
Na zadnji strani je odtisnjen načrt fasade [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani. Desno od motiva je v globokem tisku odtisnjen tloris in [[naris]] [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]]. Kompozicijo zaključuje na desni strani načrt prizidka Narodne galerije. Bankovec izdaje »15. januar 2002« ima dodano varnostno kovinsko nitko z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu.
==== 10000 tolarjev ====
[[Slika:Bankovec 10000-2000-front.jpg|200px|right|Bankovec za 10000 sit (2000) - sprednja stran]]
[[Slika:Bankovec 10000-2000-back.jpg|200px|right|Bankovec za 10000 sit (2000) - zadnja stran]]
*''Velikost:'' 156 x 78 mm
*''Datum izdaje:''
#28. junij 1994
#15. januar 2000
#15. januar 2003
#15. januar 2004
*''Izročen v obtok:''
#15. marec 1995
#19. junij 2000
#13. oktober 2003
#4. april 2005
Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pisatelja [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila portreta, izpolnjena s pisateljevim [[rokopis]]om. V osrednjem delu bankovca je odtisnjen načrt [[oder|odra]] nekdanjega [[gledališče|gledališča]] v Ljubljani, nad njim pa v slepem tisku motiv [[krizantema|krizanteme]]. V vodnem znaku je [[Hinko Smrekar|Smrekarjeva]] karikatura Ivana Cankarja.
Bankovec izdaje 28. junija 1994 ima levo od krizanteme pisateljsko pero v optično spremenljivi barvi.
Bankovec izdaje 15. januarja 2000 ima na sprednji strani ob desnem robu fluorescentni trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela ''[[Ottakring]]''. Pisateljsko pero v zgornji levi polovici bankovca je vijolične barve.
Osnovni motiv zadnje strani bankovca predstavlja gravura krizanteme, preko osrednjega dela pa je odtisnjen del originalnega pisateljevega rokopisa.
Bankovec izdaje 15. januar 2003 ima v levem zgornjem delu krizanteme dodano iridescentno zaščito.
== Priložnostni bankovci ==
| |||