Pliberški pokol: Razlika med redakcijama

'''Pliberška tragedija''' ali '''Pliberški pokol''' ([[hrvaščina|hrvaško]] in [[srbščina|srbsko]] ''Bleiburška tragedija'' oz. ''Bleiburški pokolj'') je hrvaški naziv za dogodke po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], potem ko so Britanci izročili 30095.000 civilov in vojakov, [[ustaši|ustašev]] in [[Hrvaško domobranstvo|domobrancev]] jugoslovanski [[partizan]]ski vojski. V bistvu ne gre za en sam poboj, temveč za celo vrsto izvensodnih usmrtitev izročencev v sledečih tednih.

Ko se je pokazalo, da je poraz [[Nacizem|nacistične]] [[Tretji rajh|Nemčije]] in s tem tudi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] neizogiben, je hrvaška vlada ukazala umik svojih oboroženih sil v [[Avstrija|Avstrijo]]. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade pod generalom Herenčićem vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta [[Pliberk]] ([[Nemščina|nemško]] ''Bleiburg'') ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Med njimi je bilo približno 30095.000 vojakov in častnikov, poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev.

Dne [[15. maj]]a [[1945]] je britanski general [[Patrick Scott]] ukazal izročitev vseh kvizlinških vojakov [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanski armadi]], katere poveljnik je bil [[Danilo Basta]], politični komisar 51. vojvodinske divizije. Poleg vojakov so izročili tudi civiliste. Največ teh ljudi je bilo ubitih v naslednjih tednih.