Sandi Sitar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m dp/izgvr/slog/+p/-p::letnice/-gt/lt
Vrstica 3:
| image =
| caption =
| birth_date = 31.{{datum avgustrojstva in starost|1937|8|3}}
| birth_place = [[Ljubljana]]
| death_date =
| death_place =
Vrstica 11:
| occupation = profesor umetnostne zgodovine
}}
'''Sandi Sitar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[pisatelj]], [[publicist]] in [[novinar]], [[31. avgust]] [[1937]], [[Ljubljana]].
 
'''Sandi Sitar''' [sándi sítar], [[Slovenci|slovenski]] [[Umetnostnaumetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[pisatelj]], [[publicist]] in [[novinar]], [[31. avgust]] [[1937]], [[Ljubljana]].
== Življenjepis ==
Sitar je leta [[1964]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[diploma|diplomiral]] iz umetnostne zgodovine in prav tam [[1990]] tudi uspešno zagovarjal [[doktorat|doktorsko nalogo]] ''Zgodovina slovenskega letalstva v pionirskem obdobju''. Nato je bil zaposlen večinoma v novinarstvu in na televiziji, med drugim je bil med leti [[1962]] do [[1968]] novinar in urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Ljubljana]] in pri časopisu [[Primorske novice, časopis|Primorske novice]] (1968 - [[1970]]), [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] ([[1973]] - [[1991]]) ter pri drugih časopisih. Leta 1991 je kot višji znanstbeni sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] sourejal [[Slovenski biografski leksikon]]
 
== Življenje ==
Za svoje delo je dobil doslej dve vidnejši priznanji: za knjigo Letalstvo in Slovenci leta [[1985]] Kajuhovo nagrado, »za odličnost v komuniciranju znanosti« pa leta [[2005]] naslov Prometej znanosti.
 
Sitar je leta [[1964]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[diploma|diplomiral]] iz umetnostne zgodovine in prav tam [[leta 1990]] tudi uspešno zagovarjal [[doktorat|doktorsko nalogo]] ''Zgodovina slovenskega letalstva v pionirskem obdobju''. Nato je bil zaposlen večinoma v novinarstvu in na televiziji, med drugim je bil med leti [[1962]] do [[1968]] novinar in urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Ljubljana]] in pri časopisu ''[[Primorske novice, časopis|Primorske novice]]'' (1968 - [[1970]]), ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' ([[1973]] - [[1991]]) ter pri drugih časopisih. Leta 1991 je kot višji znanstbeniznanstveni sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] sourejal ''[[Slovenski biografski leksikon]]''.
 
Za svoje delo je dobil doslej dve vidnejši priznanji: za knjigo ''Letalstvo in Slovenci'' leta 1985 [[1985]]Kajuhova nagrada|Kajuhovo nagrado]], »za odličnost v komuniciranju znanosti« pa leta [[2005]] naslov [[Prometej znanosti]].
 
== Literarno delo ==
 
Sandi Sitar piše [[novela (književnost)|novele]], [[dramatika|drame]], radijske igre, [[kritik]]e in [[članek|članke]]. Njegova pripovedna dela razkrivajo smisel za besedno igro in domiselno zgodbo. V mlajših letih je pisal leposlovje, nato pa se je usmeril v t. i. stvarno literaturo, zlasti s področja [[zgodovina znanosti|zgodovine znanosti]], [[zgodovina umetnosti|umetnosti]] in [[zgodovina tehnike|tehnike]]. Kot del kulturne zgodovine ga zanimajo tudi ezoterična področja ([[astrologija]], [[alkimija]], [[prostozidarstvo]] itn.). Žanrsko prevladujejo s teh področij v književnosti sintetična in biografska dela, v periodiki pa je Sitar avtor doslej še nepreštetega, a vsekakor velikega števila objav, ki povezujejo zgodovinske dogodke s sedanjimi in so namenjene zlasti popularizaciji ustvarjalnih osebnosti in področij.
 
Piše tudi za radio (tu je dobil vrsto nagrad za otroške in odrasle radijske igre), televizijo in film.
 
Sitar raziskuje [[zgodovina|zgodovino]] slovenske znanosti in tehnike. Obširno je njegovo uredniško delo, tako je oskrbel izida knjig ''Dvanajst velikih Slovencev'' (Mihelač [[1994]]), in ''Herman Potočnik-Noordung: Problem vožnje po vesolju'' ([[Slovenska matica [[1986]] 1986, ponatis [[1999]]). Je avtor številnih biografskih gesel v ''[[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]'', ''Slovenskem biografskem leksikonu'' in drugi enciklopedični ter leksikografski literaturi.
[[Doktorat|Dr.]] Sitar raziskuje [[zgodovina|zgodovino]] slovenske znanosti in tehnike.
Obširno je njegovo uredniško delo, tako je oskrbel izida knjig ''Dvanajst velikih Slovencev'' (Mihelač [[1994]]), in ''Herman Potočnik-Noordung: Problem vožnje po vesolju'' (Slovenska matica [[1986]], ponatis [[1999]]). Je avtor številnih biografskih gesel v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]], Slovenskem biografskem leksikonu in drugi enciklopedični ter leksikografski literaturi.
 
Izdana dela:
Vrstica 42 ⟶ 44:
* ''100 let avtomobilizma na Slovenskem'' (DZS, 1998)
* ''Vegov spomenik'' (Turistično društvo Dolsko in Senožeti, 2004)
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
 
== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 11, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997
* Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
 
* ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 11, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997
* Janež, Stanko, ''Pregled Slovenske književnosti'', Založba Obzorja Maribor, 1978
 
{{literat-stub}}
 
{{DEFAULTSORT:lifetime|1937|LIVING|Sitar, Sandi}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1937]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]