Liège: Razlika med redakcijama

{{Koordinatni odstavek|50_38_N_5_34_E_type:city(200000)|50° 38’ severne širine, 5° 34’ vzhodne dolžine}}

[[Slika:Panorama Liege North.jpg|thumb|center|800px|Panorama mesta]]

 

'''Liège''' ([[francoščina|francoska]] izgovorjava: [ljɛːʒ]; [[nizozemščina|nizozemsko]]: ''Luik'', [lœyk]; [[valonščina|valonsko]]: ''Lidje''; [[nemščina|nemško]]: ''Lüttich''), do 1949. „Liége”<ref>''The Book Collector''. Vol. 8 (1959), p. 10.</ref><ref>Room, Adrian. 2006. ''Placenames of the World''. 2nd ed. Jefferson, NC: McFarland & Co., p. 219.</ref><ref>"Liège". 1991. ''Encyclopaedia Britannica: Micropædia''. Vol. 7. Chicago: Encyclopaedia Britannica, p. 344.</ref>, je frankofonsko mesto v južni [[Belgija|belgijski]] regiji [[Valonija|Valoniji]], administrativno središče province [[Liège (provinca)|Liège]].

 

== Geografija ==

Liège se nahaja na vzhodu Valonije v bližini meje z Nemčijo in Nizozemsko, ob [[Meuse (reka)|reki Meuse]] in njenem desnem pritoku Ourthe.

 

== Zgodovina ==

Mesto se prvikrat omenja leta 558 kot ''Vicus Leudicus''. Konec 7. in v začetku 8. stoletja je pod [[Sveti Lambert Maastrichtski|sv. Lambertom, škofom Maastrichta]] (636-700) njegovo ozemlje doživelo proces kristjanizacije. Njegov naslednik [[Sveti Hubert|sv. Hubert]] je dal v mestu zgraditi baziliko, kamor je prenesel relikvije sv. Lamberta. S prenosom sedeža škofije iz Maastrichta v Liège je postal tudi njegov prvi škof. Par stoletij zatem je Liège, po odloku svetorimskega cesarja [[Oton II., svetorimski cesar|Otona II.]], v letu 972 postal sprva sedež kneževine, zatem sedež knezoškofije, ki je trajala od 985 do 1794. Prvi knezoškof Notger je iz mesta naredil veliko intelektualno in cerkveno srednjeveško središče.

 

 

V času [[Vojna za špansko nasledstvo|vojne za špansko nasledstvo]] (1701-1714) ga je s pomočjo francoskih zaveznikov osvojil angleški [[John Churchill Marlborough|vojvod Marlborough]]. Sredi 18. stoletja so v mesto začele prihajati revolucionarne ideje francoskih enciklopedistov, katere so dobile podporo tudi v knezoškofu [[François-Charles de Velbrück|de Velbrucku]] (1772-1784). 18. avgusta 1789 je po vzoru francoske revolucije, le dober mesec dni kasneje, izbruhnila Lieška revolucija, ki jo je poskuskila zatreti avstrijska vojska. Sledili so boji s francosko revolucionarno vojsko, ki ji je v kampanji 1794 le uspelo povsem osvojiti Liège in uveljaviti močan proticerkveni režim. Med drugim je ukinila knezoškofijo, potrjeno s konkordatom leta 1801. Francija je mesto izgubila leta 1815 z [[Dunajski kongres|Dunajskim kongresom]], na katerem so zmagovite sile mesto dodelile novoustanovljenemu [[Združeno nizozemsko kraljestvo|Združenemu nizozemskemu kraljestvu]]. Slednje je imelo Liège v rokah le do leta 1830, ko je z [[Belgijska revolucija|Belgijsko revolucijo]] nastala neodvisna in nevtralna Belgija. Z njo se je Liège hitro razvil v enega vodilnih jeklarskih središč tedanje Evrope. Leta 1886 se je iz mesta razširil po okolici delavski upor, ki so ga uspeli zatreti šele z vojsko<ref>[http://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdfres=9F0CE2DA1330E533A25755C2A9659C94679FD7CF The New York Times, Published March 25, 1886]</ref>.

 

Proti koncu 19. stoletja je mesto dobilo verigo dvanajstih trdnjav, zgrajenih okoli njega, da bi zagotovile obrambo države. Slednje so bile tudi glavna ovira nemškega prodiranja proti Franciji v začetku prve svetovne vojne leta 1914. Ob invaziji 5. avgusta so nemške sile kmalu dosegle Liège, ki ga je branilo 30.000 belgijskih vojakov pod poveljstvom [[Gérard Leman|generala Lemana]]. Utrdbe so na začetku uspele zadržati nemško armado. Po petih dnevih bombardiranja utrdb z 42 cm havbicami "debelimi Bertami" je en direktni zadetek povzročil močno eksplozijo, ki je posledično vodil k predaji belgijske vojske. Njen odpor je bil sicer krajši od načrtovanega, vendar je dvanajst dni zamude pri napredovanju nemške vojske na koncu le prispevalo k neuspehu nemške invazije Francije. Mesto je bilo pod nemško okupacijo do konca vojne, za svoj odpor je prejelo [[Red legije časti|Legijo časti]].

 

== Zanimivosti ==

* palača knezoškofije iz 16. stoletja na Trgu sv. Lamberta, kjer je pred francosko revolucijo stala stara katedrala sv. Lamberta; pod trgom se nahaja Archeoforum,

* mestna katedrala sv. Pavla, prvotno iz 10. stoletja, rekonstruirana med 13. in 15. stoletjem, obnovljena v 19. stoletju, ko je nadomestila nekdanjo uničeno katedralo sv. Lamberta,

 

== Osebnosti ==

* blažena [[Blažena Eva Lieška|Eva Lieška]], redovnica (ok. 1205-1265)

* [[Johannes Ciconia]], skladatelj in teoretik (ok. 1335-1411)