Vladimir Levstik: Razlika med redakcijama

Rodil se je v Šmihelu nad Mozirjem učitelju Mihaelu in Neži, rojeni Friškovec, kot prvi od treh otrok. Njegovo krstno ime je Ciril, ime Vladimir pa je začel uporabljati leta 1904. Leta 1887 je bil oče premeščen v Št. Andraž nad Polzelo (danes [[Andraž nad Polzelo]]). Levstik je tam preživel otroštvo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval v [[Celje|Celju]] v letih 1896–99, v [[Maribor|Mariboru]] v letih 1899–1901, v Celju v letih 1901–03 in v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1903 je kot sedmošolec moral po nekaterih podatkih zaradi revščine, po drugih navajanjih pa zaradi spora z očetom opustiti šolanje. Prvi za Cankarjem se je preživljal kot poklicni pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec. Med letoma 1906 in 1907 je živel v [[Pariz|Parizu]], kjer je spoznaval literarne tokove in smeri. Dan pred italijansko vojno napovedjo leta 1915 so ga zaprli na ljubljanski grad, od tam so ga prepeljali v [[taborišče Wagna]] pri [[Lipnica, Avstrija|Lipnici]] na Štajerskem. Internirance so od tam odpeljali v [[Hainburg an der Donau|Hainburg ob Donavi]], od tam v [[Sitzendorf pri Oberhollabrunnu]], potem pa so pot nadaljevali peš v taborišče [[Mittergrabern]]. Internacija se mu je na začetku zdela znosna. Tolažilo ga je dejstvo, da ga niso poslali na fronto. Sčasoma pa je bilo vedno hujše, ker ni smel pošiljati svojih literarnih del in prevodov. Iz [[koncentracijsko taborišče|taborišča]] je pošiljal pisma svojemu dekletu in kasnejši prvi ženi Pepini Dular, [[Fran Govekar|Franu Govekarju]] in [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]]. Zaprt je bil do aprila 1917. Ni se smel vrniti v Ljubljano, zato je do novembra istega leta živel v [[Praga|Pragi]], kjer je pisal roman [[Zapiski Tine Gramontove]]. Na poti domov je v Celju obiskal svoje starše. Oče je bil do žene in otrok zelo grob, zato se Levstik z njim nikakor ni mogel razumeti, mater pa je zelo spoštoval. Do aprila 1918 se je preselil k svoji sestri Veri, ki je bila osnovnošolska učiteljica v Št. Juriju pod Taborom v [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] (danes [[Tabor, Tabor|Tabor]]). Pisal je svoje najboljše daljše besedilo [[Gadje gnezdo]] in prevajal Dostojevskega. Po vrnitvi v Ljubljano je hudo zbolel, zato je več let živel in se zdravil v [[Kranj|Stražišču pri Kranju]], danes del Kranja. Leta 1932 je spet dlje časa bival v Parizu. Poslednja leta je preživel v Celju, blizu svojega rojstnega kraja. Leta 1957 je tam tudi umrl.

 

== Priznanja ==