Wikipedija

Vladimir Levstik: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m slog
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''Vladimir Levstik''' [vládimir lévstik] (rojen '''Ciril Levstik'''), [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[19. januar]] [[1886]], [[Šmihel nad Mozirjem]], † [[23. december]] [[1957]], [[Celje]].
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je v Šmihelu nad Mozirjem učitelju Mihaelu in Neži, rojeni Friškovec, kot prvi od treh otrok. Njegovo krstno ime je Ciril, ime Vladimir pa je začel uporabljati leta 1904. Leta 1887 je bil oče premeščen v Št. Andraž nad Polzelo (danes [[Andraž nad Polzelo]]). Levstik je tam preživel otroštvo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval v [[Celje|Celju]] v letih 1896–99, v [[Maribor|Mariboru]] v letih 1899–1901, v Celju v letih 1901–03 in v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1903 je kot sedmošolec moral po nekaterih podatkih zaradi revščine, po drugih navajanjih pa zaradi spora z očetom opustiti šolanje. Prvi za Cankarjem se je preživljal kot poklicni pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec. Med letoma 1906 in 1907 je živel v [[Pariz|Parizu]], kjer je spoznaval literarne tokove in smeri. Dan pred italijansko vojno napovedjo leta 1915 so ga zaprli na ljubljanski grad, od tam so ga prepeljali v taborišče Wagna pri Lipnici na Štajerskem. Internirance so od tam odpeljali v Heinburg ob Donavi, od tam v Sitzendorf pri Oberhollabrunnu, potem pa so pot nadaljevali peš v taborišče Mittergrabern. Internacija se mu je na začetku zdela znosna. Tolažilo ga je dejstvo, da ga niso poslali na fronto. Sčasoma pa je bilo vedno hujše, ker ni smel pošiljati svojih literarnih del in prevodov. Iz taborišča je pošiljal pisma svojemu dekletu in kasnejši prvi ženi Pepini Dular, [[Fran Govekar|Franu Govekarju]] in [[Inav Cankar|Ivanu Cankarju]]. Zaprt je bil do aprila 1917. Ni se smel vrniti v Ljubljano, zato je do novembra istega leta živel v [[Praga|Pragi]], kjer je pisal roman [[Zapiski Tine Gramontove]]. Na poti domov je v Celju obiskal svoje starše. Oče je bil do žene in otrok zelo grob, zato se Levstik z njim nikakor ni mogel razumeti, mater pa je zelo spoštoval. Do aprila 1918 se je preselil k svoji sestri Veri, ki je bila osnovnošolska učiteljica v Št. Juriju pod Taborom v Savinjski dolini (danes [[Tabor]]). Pisal je svoje najboljše daljše besedilo [[Gadje gnezdo]] in prevajal Dostojevskega. Po vrnitvi v Ljubljano je hudo zbolel, zato je več let živel in se zdravil v [[Stražišče pri Kranju|Stražišču pri Kranju]]. Leta 1932 je spet dlje časa bival v Parizu. Poslednja leta je preživel v Celju, blizu svojega rojstnega kraja. Leta 1957 je tam tudi umrl.
 
Rodil se je v družino [[učitelj]]a, sam pa je šolanje zaključil v 7. razredu [[gimnazija|gimnazije]], leta [[1904]], ko se je posvetil pisanju in začel uporabljati ime Vladimir, pod katerim je postal znan. Že leta [[1906]] je odšel v [[Pariz]], kjer je ostal eno leto in, kjer je dobil nov navdih za ustvarjanje. Po vrnitvi v [[domovina|domovino]] je začel pisati za projugoslovansko usmerjena [[časopis]]a ''[[Jutro (časopis)|Jutro]]'' in ''[[Ilustrovani tednik]]''. Tudi sam je bil [[pristaš]] jugoslovanstva, ki pa si ga je predstavljal le kot [[politika|politično]] tvorbo [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] in nikoli kot [[kultura|kulturno]].
 
Leta [[1915]] so ga [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] [[oblast]]i zaradi teh svojih nazorov internirale. Najprej je bil zaprt na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]], nato pa v [[Mittergrabern]]u blizu [[Dunaj]]a. Izpustili so ga leta [[1917]], vendar se ni smel vrniti v domovino. Zato je do leta [[1919]], ko je bivša država razpadla, bival v [[Praga|Pragi]]. Po vrnitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] je ustvarjal kot samostojni umetnik, vse bolj pa je bil nezadovoljen z novo nastalo državo Južnih Slovanov. Zaradi te razočaranosti je vstopil v, do neke mere [[fašizem|fašistično]] [[organizacija|organizacijo]] ''[[Orjuna]]'', ki je združevala jugoslovanske [[nacionalizem|nacionaliste]]. V organizaciji je vztrajal do leta [[1926]], nato pa je iz osebnih razlogov izstopil. Med tem se je spet zaposlil v ''Jutru'', kjer je bil [[urednik]] mladinske priloge.
 
Vse bolj se je začel posvečati prevajanju, svoje prevode pa je objavljal v ''Jutru''. Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se zaradi svojega političnega prepričanja ni želel pridružiti [[Osvobodilna Fronta|OF]], zaradi česar so ga po vojni na silo upokojili in mu onemogočili nadaljnje ustvarjanje.
 
== Priznanja ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Levstik«