Terska dolina: Razlika med redakcijama

===Zgodovina===

Predniki današnjih Slovencev so se na območje vzhodne Furlanije in tako tudi Terske doline naseljevali v več valovih. Materialnih ostankov o njihovi zgodnji prisotnosti je malo, glede pisnih virov pa se lahko opremo le na omembe v kroniki [[Historia Langobardorum]] langobardskega kronista [[Pavla Diakona|Pavel Diacon]](720-799).[[Langobardi]] so se po odhodu iz Panonije naselili v Italiji in leta 568 dobili svojo vojvodino-dukat. Na izpraznjeni prostor so se premaknili Slovani. Ostali so v soseščini Langobardov ter ves čas pritiskali na njihove meje. V prvem naselitvenem valu so prihajali z vzhoda preko Soče in s severa preko Koroške in Kanalske doline, dokler jih ni ustavil [[langobardski limes]]. Pavel Diakon je zabeležil več spopadov med Langobardi in Slovani, med njimi so bili najpomembnejši v letih 611, 664 in 720.

 

Odločilen strateški poseg proti širjenju Slovanov s severa v Furlanijo so Langobardi naredili 623-26, ko so ponovno osvojili slovanski okraj v [[dolini Ziljice|dolina Ziljice]] in ob zgornjem toku [[Bele|Bela]] na Koroškem. Slovani so morali odtlej Langobardom plačevati davek – vse do časa [[vojvode Ratchisa|vojvoda Ratchis]]. Iz tega je razvidno, da so Slovenci od konca 6.st. do o.625 uspeli to ozemlje tako kolonizirati, da ga Pavel Diakon imenuje kar [[Schlavorum regio]] ali Slovenski okraj. Prvi slovanski plenilski pohod v samo Furlanijo pa se je zgodil šele 664, ko so jih Langobardi premagali v dolini Nadiže.<ref>Terska dolina, 2006| Marušič, Branko, Pregled zgodovine terskih Slovencev, str.55-61</ref>