PriProzna proznembesedila besediluso jeoblikovana najpomembnejšakot zgodba. Sem uvrščamo dogodke in pripetljaje, ki se med seboj povezujejo in o katerih govori pripovedovalec. Zgodba se lahko prekine ali pa navaja dogodke, ki so med seboj tudi nepovezani. [[Avtor]] v zgodbo vključuje opise stvari in karakterizacijo oseb.
ZunanjiProzno stilbesedilo besedilagradimo obsegas jezikovna oblikovanja, kjer[[stavek|stavki]]. [[avtorStavek|Stavke]] gradimo z izbirojezikovnimi različnihpravili, jezikovnihkaterim možnostije spreminjastavek literarnemupodrejen. delu zunanjo podobo, ne da bi sS tem spreminjalse tudi vsebino in notranjo formo. Tukaj je najpomembnejšiukvarja [[jezikskladnja]].Proznooziroma besedilo gradimo s [[stavek|stavki]]sintaksa. [[StavekAvtor]] je zvočna gmota, v kateriproznem sebesedilu polegsam stavčnihizbira injezikovne miselnihmožnosti pojavov(besede), pojavljajoki tudidajejo zvočnaproznemu inbesedilu besednazunanjo izrazilapodobo. [[Stavek|Stavke]]Te gradimojezikovne smožnosti posebnimibesedilu jezikovnimispreminjajo pravili,le katerimzunanjo jepodobo stavekin podrejen.ne Studi temnotranje, sekamor ukvarjauvrščamo [[skladnja]] oziroma sintaksazgodbo. V proznih besedilih pisci uporabljajo raznetudi retorične figure, s katerimi poskušajo okrasitiokrasijo besedilo. Retorične figure v besedilu odstopajo od običajne rabe in so namenjene temu, da dosežejo posebne učinke.
