Božo Vodušek: Razlika med redakcijama

Osrednji del Voduškovega ustvarjanja zavzemajo pesmi. Prve pesmi in prevode je objavil v rokopisnem dijaškem listu ''[[Plamen]]''. Med študijem je pesmi objavljal v ''[[Križ na gori (revija)|Križu na gori]]'' in pozneje ''[[Križu]]''. Sočasno je nekatere pesmi objavljal v ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'', kjer se je pridružil [[katoliški kulturni krog|katoliškemu kulturnemu krogu]] in v njem ostal do začetka tridesetih let. Iz [[ekspresionizem|ekspresionističnih]] pesniških začetkov se je v 30. letih preusmeril v intelektualno zahtevno kritično in [[satira|satirično]] poezijo nove stvarnosti, oblikovano v [[sonet]]ih in [[romanska balada|romanskih baladah]]. Najznačilnejše pesmi iz zrelega obdobja so ''[[Nezadovoljni Narcis]]'', ''[[Onstranski obup]]'', ''[[Pastel(Vodušek) |Pastel]]'', ''[[Začarani krog]]''. Po letu 1931 se je ločil od ''[[Dom in svet|Doma in sveta]]'' ter od katoliškega kulturnega kroga. Postal je najvidnejši predstavnik eksistencializma. Prehod od ekspresionizma v eksistencializem je izpeljal s pesmimi, objavljenimi v zborniku ''[[Krog (almanah)|Krog]]'': ''[[Pomladni veter]]'', ''[[Pesem ob ločitvi]]'', ''[[Zdravica v ranem jutru]]''. Leta 1934 je začel objavljati v ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]''. Od leta 1935 pa je objavljal samo še v ''[[Modra ptica (revija)|Modri ptici]]'', ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'', ''[[Obzorja|Obzorjih]]''. Pesniška zbirka ''[[Odčarani svet]]'' je izšla 1939 pri založbi ''[[Modra ptica (revijazaložba)|Modri ptici]]''. Med drugo svetovno vojno in po njej v javnem življenju ni deloval. Znova je začel objavljati pesmi med leti 1950 in 1956. Pesmi ''[[Rojstvo Adamovo]]'', ''[[Ko smo Prometeji neugnani]]'', ''[[Bleščeča tihota visokega dne]]'', ''[[Odisejski motiv]]'' sodijo med najvišje dosežke [[povojna poezija|povojne poezije]]. Odrekel se je zvočnosti in mehki ritmičnosti novoromantičnega verza, zavrgel tudi patos [[ekspresionizem|ekspresionizma]] in si zgradil razumsko zapleten jezik z zamotano skladnjo. S slogom in verznim ritmom je prenovil klasične oblike, zlasti [[sonet]]. Leta 1967 je za ''[[Izbrane pesmi]]'' dobil [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].

Božo Vodušek je obravnavan v osemnajstih diplomskih nalogah na ljubljanski slovenistiki.

*{{Geopedia2|http://v1.geopedia.si/#T105_L11689_F54_s17_b4_vF| Grob Boža (Božidarja) Voduška na Žalah}}