Secesija (obdobje): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rvv
Vrstica 3:
'''Secesíja''' ([[latinščina|latinsko]] secessio -''odstop'') je v [[zgodovina umetnosti|zgodovini umetnosti]] gibanje mladih [[slikar]]jev in [[arhitekt]]ov, ki so se v zadnjih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] odcepili od tradicionalnih [[umetnost|umetniških]] [[slog]]ov.
AAAAAAAAA NE DA SE MI!
 
==Začetniki gibanja==
Izraz ''RAPEsecesija'' je v prvih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] uporabil neki Hans Ulrich Simon, ki sicer ni dosegel večjega priznanja javnosti, a njegova definicija novega gibanja se je takoj oprijela in ustalila. Kot je Simon pravilno ugotovil, se je odmik od [[klasika|klasične]] umetnosti najprej pojavil v [[Pariz]]u in se nato kmalu razširil po vsej [[Evropa|Evropi]]. V [[Francija|Franciji]] so se že vse devetnajsto stoletje nekateri [[umetnik]]i upirali uradnim akademskim smernicam, kar je leta [[1890]] privedlo do prenovitve društva [[Société Nationale des Beaux-Arts]], ki je poslej zagovarjalo bolj liberalna stališča. Ta popolna modernizacija akademskega društva se smatra za prvo dejansko secesijo, ki pa v umetniškem pogledu ni ustvarila večjih mojstrov.
 
Bolj pomembne so [[Nemci|nemške]] veje tega gibanja, in sicer [[münchenska secesija]], [[berlinska secesija]] in [[dunajska secesija]]. Prvi, ki so se ločili od stroge korporacije akademskih umetnikov, so bili [[münchen]]ski slikarji, ki so se že leta [[1892]] odločili za prenovitev tradicionalnih stilov in uvedbo novih načinov izražanja. Po njihovem zgledu sta kmalu predlagali nove umetniške sloge še skupini iz [[Dunaj]]a ([[1897]]) in [[Berlin]]a ([[1899]]). Dunajčani so bili daleč najbolj talentirani umetniki in zato so kmalu postali glavni nosilci novih idej. Danes beseda secesija navadno označuje le dunajsko skupino.
Vrstica 12 ⟶ 10:
==Pomensko razlikovanje==
Ti trije organizirani skupinski odstopi so bili nekakšno priznanje nove umetnosti, ki se ni imela pred nikomer zagovarjati: umetnik sam je odločal o vrednosti svojih stvaritev. Po njihovem zgledu je [[likovna umetnost]] in predvsem [[arhitektura]] sprejela popolnoma nove oblike. Drugod po Evropi ni prišlo do množičnega odstopa od klasičnih kanonov (secesije), pač pa so se pojavili umetniki, ki so dajali prednost fantastičnim oblikovanjem cvetja in elegantnim vijugastim oblikam. To je bil [[Art Nouveau]] ali ''Jugendstil''. Gre torej za dva ločena pojma, čeprav [[Avstrijci]] za oba uporabljajo isto besedo, ''Sezession''. Toda praviloma so ''secesionisti'' le pripadniki omenjenih treh skupin, ki so se organizirano in skupinsko ločile od akademskih krogov. Ne moremo pa prištevati med ''secesioniste'' tistih umetnikov, ki so povsod po Evropi ustvarjali v novem slogu. Tu je govora na primer o [[Madžari|madžarskih]] ([[Ödön Lechner]], [[Károly Kós]]), o [[Španci|španskih]] ([[Antoni Gaudi]]), [[Belgijci|belgijskih]] ([[Victor Horta]], [[Henry van de Velde]]), [[Velika Britanija|britanskih]] ([[Charles Rennie Mackintosh]], [[Arthur Makmurdo]]) in drugih umetnikih. Vsi so predstavniki ''Art Nouveau''a, ne pa ''secesije''.
 
PIČKE
 
==Raznolikost sloga==
Vrstica 20 ⟶ 16:
Podobno tudi arhitektura te dobe nima enega samega izrazitega sloga, pač pa prehaja od zlatih okraskov in cvetočih vej na strogo [[geometrija|geometrične]] oblike, kar je najbolj razvidno v delu [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]]. Isto velja za interne zidne poslikave, kjer so se ohranile ponekod fantastične oblike rastlin, drugje pa linearni okraski iz samega črtovja.
 
==Pomen secesije==
==POMEN TREH PIČK U ĐAKUZIJU==
Obdobje secesije praktično premine s svojimi ustvarjalci, ker je bilo le prehodna stopnja do modernih umetnosti. Je pa izredne važnosti iz več razlogov.
 
Vrstica 43 ⟶ 39:
[[sh:Arhitektura secesije]]
[[sr:Архитектура сецесије]]
 
Jebemti kruh