Lubje: Razlika med redakcijama

 

Lubje je zadnja plast stebel in korenin lesnatih rastlin. Rastline z lubjem so drevesa, lesene trte in grmičevje. Lubje se nanaša na vsa tkiva izven žilnega kambija in netehniških izraz. Prekriva les in sestavlja notranji del lubja in zunanje lubje. Notranje lubje je pri starejših steblih živo tkivo, vključuje tudi najgloblje območje periderm. Zunanje lubje pri starejših steblih vključuje mrtvo tkivo na površini stebla skupaj z deli najglobljega periderma in vseh tkiv na zunanji strani periderma. Zunanje lubje na drevesih se imenuje tudi rhytidome.

Število rastlin se je povečalo zaradi njihove privlačnosti, zanimivih barv lubja in površinske teksture. Njihova skorja se uporablja tudi za zastor pokrajine.

 

 

To kar običajno imenujemo lubje, vsebuje več tkiv. Pluta je zunanje, sekundarno tkivo, ki ne prepušča vode in plinov in se imenuje tudi felem. Pluta se proizvaja iz plutnega kambija, ki je meristem (osnvno tkivo) aktivnih celic, ki služijo kot bočni meristem (osnovno tkivo) za periderm.

V starih steblih epidermalna plast, skorja ter primarni floem se oddvoji od notranjih tkiv z debelejšim izoblikovanjem plute. Zaradi zgostitve plasti plute, te celice umrejo, ker ne dobijo vode in hranila. Ta mrtva plast je hrapavo plutasto lubje, katero se tvori okoli drevesnih debel in drugih stebel.

 

 

Pluta, katero pogovorno zamenjamo z lubjem je zadnja plast lesenega stebla, katera izhaja iz plutnega kambija. Služi kot zaščita pred škodo parazitov, rastlinojedih živali in bolezni, kot tudi pred dehidracijo in ognjem. Pluta lahko vsebuje antiseptike, kot je tanin, ki varuje pred glivičnimi in bakterijskimi napadi, ki bi povzročili propad.