Terska dolina: Razlika med redakcijama

#spodnji Ter je njegov ravninski tok od Cente do izliva v Sočo.

Pobočja Terske doline so razjedle globoke grape predvsem zaradi prevladujoče flišne kamninske sestave. V geološki sestavi tako prevladuje eocenski fliš, pri katerem se izmenjujejo trdnejše kamnine kot je [[peščenjak]] z [[lapor]]jem, [[konglomerat]]om in [[Breča|brečo]], vmes pa so pole [[kredni apnenec|krednega apnenca]]. Ravnega sveta je malo in ta je predvsem v obliki ozkih polic in teras vzdolž vodotokov, marsikje pa je zaradi strmih pobočij prostor le za reko in cesto. Terase so prebivalci izkoristili za naselja in skromne obdelovalne površine. Naselja so se s svojimi skromnimi obdelovalnimi površinami stisnila tudi ob hrbte in pregibe razbrazdanih pobočij. Terasa, na kateri stoji naselje [[Bardo]]/Lusevera je izjemen primer, »...ker se zdi, da gre za ostanek velikega ledeniškega morenskega nasipa, katerega sestav je viden v tamkajšnjem peskokopu. Tega obdaja nekaj terasastega sveta, ki bi lahko imel značaj ledeniško-rečnih teras....«

#[[Nova jama]] (it. [[Grotta Nuova di Villanuova]]), ki je največja podzemna jama v Italiji. Vanjo so se prvič spustili leta 1925. Odkril jo je domačin [[Peter Negro]], Slovenec po rodu in ljudski pesnik.

#[[Jama Dóvica|Jama Dóvica]], ki je dolga 2491 m., katere strme galerije, po katerih tečejo številni potočki, so povezane z ozkimi hodniki, je zanimiva v znanstvenem pogledu zaradi erozijskih pojavov na vlažnih stenah.

Ta jamski svet je nastal v predledeni dobi, ko so bili Mužci in Bardska dolina prekriti z ledenikom. Planota Barnadije je ovirala pomikanje ledenika proti jugu, zato pa je vsrkavala vode talečega se ledenika, ki so raztapljale apnečaste plasti. Tam, kjer se je pretakala voda, so ostale praznine. Po drugi strani pa je pretakajoča se voda na svoji poti odlagala raztopljeni apnenec, ki je začel tvoriti stalaktitne in stalagmitne oblike.

Geografska lastnost doline, ki predstavlja prehod iz ravninskega v alpski svet, je botrovala nastanku meje med Beneško republiko in habsburško monarhijo.<ref>Terska dolina, 2006|Kunaver, Jurij, Nekatere geografske, zlasti reliefne poteze terskega dela Beneške Slovenije, str. 13-21</ref><ref>Terska dolina, 2006|Černo, Viljem, Po zemlji naši sem hodil, str. 37-40</ref>

 

===Zgodovina===