Fulvio Tomizza: Razlika med redakcijama

dodanih 8 zlogov ,  pred 8 leti
m
popr. 2
m (popr.)
m (popr. 2)
===Prozna dela===
 
Za prvi roman,'' Materada'', ki je izšel leta 1960 (1989 pav slovenskislovenskem prevodprevodu) so najpomembnejši italijanski [[literarna kritika|literarni kritiki]] izrazili navdušenje. Sledila sta ''La ragazza di Petrovia'' (''Dekle iz Petrovije'') in ''Il bosco di acacie e altri racconti'' (''Akacijev gozd''). Vsi trije romani so bili pozneje zbrani v knjigo ''Trilogia istriana'' (1967; slovenski prevod: ''Istrska trilogija''). Sledila sta romana ''La quinta stagione'' (''Peto obdobje'') in ''L' albero dei sogni'' (''Drevo sanj''). Leta 1970 je objavil zbirko pripovedi ''La torre capovolta'' (''Obrnjeni stolp''). Dve leti kasneje je izšel roman ''La città di Miriam'' (''Miriamino mesto''), v katerem izhaja iz tržaškega okolja. Za knjigo ''Dove tornare'' (''Kam naj se vrnem'') je prejel literarno nagrado. Leta 1977 je objavil roman ''La miglior vita'' (v slovenskem prevodu je z naslovom ''Boljše življenje'' izšel leta 1980), ki je bil prav tako nagrajen.
 
Izhajajoč iz tržaškega okolja piše tudi v delu ''L' amicizia'' (1980; slovenski prevod: ''Prijateljstvo'', 1981) in Franziska (1997; Frančiška).
 
Tomizza je s knjigo ''La finzione di Maria'' (1980; ''Maria Janis'') začel niz z zgodovino zaznamovanih del. Najbolj pomenljivo je ''Il male viene dal Nord'' (1984; v slovenskem prevodu je naslovljeno ''Zlo prihaja s severa'' še ni dostopno v slovenskem prevodu), v katerem piše o kulturnem vzdušju v [[Evropa|Evropi]] v 16. in 17. stoletju, pomembno vlogo v delu pa ima lik koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], saj je ta postal [[protestant]].
 
Prozna dela, ki jih je napisal v tridesetletnem obdobju, je Tomizza zbral v zbirko ''Ieri, un secolo fa'' (1985; ''Včeraj, stoletje od tega'').
V naslednjih letih so izšla dela ''Quando Dio uscì di chiesa: vita e fede in un borgo istriano del Cinquecento'' (''Ko je Bog zapustil Cerkev, življenje in vera istrske vasi v 16. stoletju''), ''I rapporti colpevoli'' (''Pregrešna razmerja''), ''Poi vienne Cernobyl'' (''Potem je prišel Černobil''), ''L'ereditiera veneziana'' (''Beneška dedinja''), ''Fughe incrociate'' (''Navzkrižni pobegi'') in ''L'abate Roys e il fatto innominabile'' (''Opat Roys in neizrekljivo dejanje'').
 
Tomizza je na Tržaškem, po Italiji in drugih državah tudi večkrat predaval o vrednotah sobivanja različnih kultur in ljudi ob meji. Zbirko člankov, razmišljanj in predavanj o stvarnosti na Tržaškem, ki je nastajala več desetletij, je izdal pod naslovom ''Alle spalle di Trieste'' (1995; slovenski prevod ''Na ramenih Trsta'' oz. ''tudi Trstu za hrbtom'').
 
Leta 1996 je izšel njegov roman ''Dal luogo del sequestro'' (''Iz kraja ugrabitve''), posthumno pa dela ''La visitatrice'' (1999; ''Obiskovalka''), ''Nel chiaro della notte'' (2000; ''V jasnini noči''), ''La casa col mandorlo'' (2000; ''Hiša ob mandljevcu'' oz. tudi ''Hiša ob mandlju'') in ''Il sogno dalmata'' (2001; ''Dalmatinski sen'').
Fulvio Tomizza je napisal leposlovna dela za otroke ''La pulce in gabbia'' (''Bolha v kletki''), ''Trick: storia di un cane'' (''Trick: zgodba nekega psa''), ''Anche le pulci hanno la tosse'' (''Tudi bolhe kašljajo'') ter ''Il gatto Martino'' (''Maček Martin'').
 
Dela Fulvia Tomizze so prevedena v [[Slovenijaslovenščina|Slovenijislovenščino]], [[Španijašpanščina|Španijišpanščino]], [[Grčijagrščina|Grčijigrščino]], [[Francijafrancoščina|Francijifrancoščino]], [[Avstrijaangleščina|Avstrijiangleščino]], [[Nemčijanemščina|Nemčijinemščino]], [[Romunijaromunščina|Romunijiromunščino]], [[Rusijaruščina|Rusijiruščino]], na [[Poljskapoljščina|Poljskempoljščino]], [[Švedskašvedščina|Švedskemščvedščino]], [[Norveškanorveščina|Norveškemnorveščino]], [[Hrvaškahrvaščina|Hrvaškemhrvaščino]], [[Nizozemskanizozemščina|Nizozemskemnizozemščino]], in v [[ZDA|Združenih državah Amerike]]. Prevedena sopa tudi v [[esperanto]].
 
===Ostala dela===
Za svoje književno ustvarjanje je Fulvio Tomizza prejel več nagrad. Italijansko literarno nagrado selezione campiello je dobil večkrat: za roman ''La quinta stagione'' (''Peto obdobje'') leta 1965 in za knjigo ''Dove tornare'' (''Kam naj se vrnem'') leta 1974. Prislužil si jo je tudi s knjigo ''Gli sposi di via Rossetti in I rapporti colpevoli'' (za slednjo je dobil tudi nagrado Giovanni Boccaccio).
 
Tri leta pozneje prejel nagrado strega za roman ''La miglior vita'' (''Boljše življenje''). Roman je bil preveden v deset jezikov, bilin jebil natisnjen v 400.000 izvodih. Po objavi nemškega prevoda je leta 1979 prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo.
 
1969.Leta leta1969 si je z delom ''L'albero dei sogni'' (''Drevo sanj'') prislužil nagrado za prozo viareggio, leta 1986 pa je bil dobitnik mednarodne nagrade Vilenica za roman ''Gli sposi di via Rossetti''.
 
==Viri==
589

urejanj