Monomer: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 86.61.99.245 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik |
|||
Vrstica 1:
'''Monomer''' (iz [[grščina|grškega]] '''''mono''''' – eden ali en in '''''meros''''' – del) je majhna [[molekula]], ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane [[polimer]].<ref>''Introduction to Polymers'' 1987 R.J. Young Chapman & Hall ISBN 0-412-22170-5</ref> Tovrsina reakcija se imenuje [[polimerizacija]]. Najobičajnejši naravni monomer je [[glukoza]], ki se z [[glikozidna vez|glikozidno vezjo]] veže v [[škrob]] in [[celuloza|celulozo]]. Škrob in celuloza sestavljata več kot 30% celotne rastlinske mase.<ref>Cellulose. (2008). In ''[[Encyclopædia Britannica]]''. Retrieved March 22, 2009, from Encyclopædia Britannica Online.</ref>
==
Najpomembnejši naravni polimeri so
* [[amino kislina|amino kisline]], ki polimerizirajo v [[beljakovina|beljakovine]],
* [[nukleotid]]i, monomeri v celičnih jedrih, iz katerih nastajajo nukleinske kisline, od katerih sta najbolj znani [[ribonukleinska kislina]] (RNK) in [[deoksiribonukleinska kislina]] (DNK),
* [[glukoza]], ki polimerizira v [[škrob]], [[amilopektin]] in [[glikogen]]. V teh polimerizacijah se odceplja voda, zato se prištevajo med [[polikondenzacija|polikondenzacije]].
== Sintetični
Najpomembnejši sintetični monomeri so nenasičeni [[ogljikovodik]]i iz [[homologna vrsta|homolognih vrst]] alkenov, na primer [[eten]] in [[propen]], iz katerih se sintetizirajo polietileni in polipropileni, in [[aren]]ov, med katere spada [[stiren]] (fenileten), iz katerega se sintetizirajo polistireni. Zelo pomembni so tudi akrilni monomeri, na primer [[akrilna kislina]], [[metil metakrilat]] in [[akrilamid]]. Akrilni polimeri imajo izredne optične lastnosti in se uporabljajo kot akrilna stekla, na primer pleksiglas.
== Reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
| |||