Cesta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
povezava
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: bn:রাস্তা; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
'''Cesta''' je [[Prometna infrastruktura|infrastrukturni]] objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam [[promet|prometa]]a. Cesta je načrtno speljana pot, ki med seboj povezuje različne geografske lokacije. [[Voziščna konstrukcija]] cest je lahko različna in sicer gramozna, tlakovana, cementno-betonska in asfaltna in je prvenstveno namenjena motornemu prometu. Glede na funkcijo cest v prostoru ločimo daljinske, medregionalne in medobčinske ceste ter ceste znotraj naselij in med naselji pa tudi [[gozdna cesta|gozdne ceste]] in poljske [[pot (za promet)|poti]]. Glede na funkcijo v prostoru in tehnične elemente pa ceste delimo na [[avtocesta|avtoceste]], [[hitra cesta|hitre ceste]], [[glavna cesta|glavne]] in [[regionalna cesta|regionalne ceste]], ki so v upravljanju države, [[lokalna cesta|lokalne ceste]] in [[javna pot|javne poti]] v upravljanju občin, ter druge nekategorizirane ceste v zasebni lasti.
 
Izraz cesta uporabljamo tudi kot pesniško metaforo za različne (tudi časovne) razdalje.
Vrstica 37:
Proizvodi, ki so najbolj pomembni v cestogradnji so asfaltne zmesi in cementnobetonske mešanice. Glede na to, da prometne obremenitve zelo spreminjajo, predvsem povečujejo, morajo temu slediti tudi asfaltne zmesi, predvsem zunanji vplivi vgrajevanja pa so narekovali spremebe sestave cementnobetonskih mešanic (kontinuirano, diskontinuirano sestavo, plastificiranje in mikroarmiranje, hitrejše ali počasnejše vezanje in podobno. Za zahtevno sidranje sten se uporabljajo [[geotehnično sidro|geotehnična sidra]]. Vgrajuje pa se tudi drugi proizvodi v odvisnosti od posamezne ceste, ki se gradi.
 
V cestogranji je za kvalitetno izvedbo del potrebna tudi vse boljša strojna oprema izvajalcev. Sem sodijo tako proizvodni obrati kamnitih materialov kot tovarne asfaltnih mešanic in betonarne ter stroji, ki se uporabljajo za vgrajevanje materialov in opreme cest ([[valjar|valjarji]]ji, [[finišer|finišerji]]ji, vrtalna oprema, [[rezkalnik|rezkalniki]]i, [[bager|bagri]] in druga specialna oprema).
 
=== Postopki ===
Vrstica 44:
Pri zagotavljanju ustrezne kvalitete temeljnih tal poznamo postopke globokega dreniranja (drenažni trakovi, peščenedrenaže in gruščnati koli), pritvega dreniranja (drenažne blazine, drenažne brane ali rebra, [[drenažna cev|drenažne cevi]]).
Pri gradnji nasipov so uveljavljeni postopki izboljšanja oziroma vezanja prekomernega deleža vode, utrditve ma zagotovitve odpornosti proti škodljivim vplivom vode ter stabilizacija oziroma zagotavljanje odpornosti proti zmrzali. Pri gradnji nasipov je poznana tudi metoda armiranja zemljine zaradi zagotavljanja stabilnosti brežin ter gradnja kamnitih zložb zaradi zaščite pred erozijo.
Z zahtevnostjo cest, predvsem avtocest, se je tudi globina vkopov povečala pri čemer so pogosti pojavi slabe terenske razmere. Za stabilizacijo vkopov se tako uporabljajo postopki s podpornimi konstrukcijami (klasični [[kamiti zid|kamiti zidovi]]ovi, kamniti slopi. [[kašta|kašte]], [[gabion|gabioni]]i in podobno), za zahtevnejše razmere pa se uporabljajo sidrane podporne konstrukcije v obliki posameih ali povezanih slopov, zidovi iz sidranih montažnih ojačenih plošč, za najtežje pogoje pa so zgrajene [[sidrana pilotna stena|sidrane pilotne stene]].
 
[[Slika:Gramozna cesta v Drenovcu.jpg | thumb | 350px |Gramozna cesta v Drenovcu]]
Vrstica 64:
[[Slika:Zimska služba na avtocesti.jpg|thumb|položaj|350px|Zimska služba na avtocesti]]
 
[[Zimsko vzdrževanje cest]] obsega zagotavljanje prevoznosti cest v zimskem času. Dela so razdeljena v aktivnosti pred uvedbo zimske službe (zimska služba v Sloveniji traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta), aktivnosti v času zimske službe in aktivnosti po končanem obdobju zimske službe. Aktivnosti pred pričetkom zimske službe obsegajo izdelavo programa zimske službe pri čemer so javne ceste razdeljene v različne razrede (odvisno od gostote prometa, kategorije ceste, pomembnosti v prostoru, klimatske pogoje), priprava deponij posipnih materialov, obveščanje javnosti in namestitev potrebne opreme([[snežni kol|snežni koli]]i, [[palisada|palisade]]) na ceste in objekte ter postavitev dopolnilne signalizacije. V času zimske službe se izvajajo naslednje aktivnosti: pripravljenost delovnih ekip in strojev, preventivno posipanje cest, posipanje in odstranjevanje snega, začasna popravila vozišč (krpanje s hladno bituminizirano zmesjo). Zaključna dela po končani zimski službi obsegajo čiščenje cest, odstranitev posebne opreme in signalizacije ter izdelava poročila.
 
=== Gradbeno vzdrževanje cest ===
Vrstica 91:
[[Prometna varnost]] je sklop aktivnosti in ukrepov, ki udeležencem v prometu, ob spoštovanju cestno-prometnih predpisov, zagotavljajo varno uporabo cest. Poleg tehničnih rešitev, primernega vzdrževanja cest, lahko na prometno varnost bistveno vpliva tudi ustrezno postavljena in urejena [[prometna signalizacija]] ter [[oprema cest]], ki določa prometni režim na posameznem odseku ceste. K prometni varnosti bistveno prispeva tudi napredek v razvoju avtomobilske tehnike.
 
Tehnične rešitve, ki zagotavljajo boljšo prometno varnost posameznim skupinam udeležencev v prometu so tudi: zamenjava neustreznih in postavitev potrebnih varnostnih ograj, sanacija drsnih odsekov in preplastitve poškodovanih vozišč, izgradnja pločnikov in [[kolesarska steza|kolesarskih stez]] ter [[avtobusno postajališče|avtobusnih postajališč]], ureditev [[Križišče|križišč]] z dodatnimi pasovi za zavijanje ali [[Krožišče|krožišč]], semaforizacija križišč, semaforizacijo in ureditev ter osvetlitev [[prehod za pešce|prehodov za pešce]], osvetlitev križišč in potekov cest skozi naselja, ukrepi za umirjanje prometa ([[prometni otok|prometni otoki]]i, [[šikana|šikane]], [[grbina|grbine]]).
 
Nadgradnja pojma "prometna varnost" (traffic safety) pa je pojem "varovanje v prometu" (traffic security) pod katerim razumemo vse, kar je povezano z zavarovanjem, zaščito in preprečevanjem namernega fizičnega poškodovanja vozil, prometne infrastrukture, udeležencev v prometu in z odločanjem v varnostno kriznih situacijah. Izraza se
Vrstica 101:
Posledice ceste in prometa na okolje delimo predvsem na dve večji področji in sicer posledice ceste kot umetnega objekta v okolju in posledice zaradi prometa. Cesta kot umeten objekt v okolju vpliva na naravne lastnosti okolja (vizualni izgled krajine, mikro-klimatske razmere, mikro-hidrološke, geološke, biotopne in druge razmere) in spreminja namembnost površin. Posledice prometa na okolje so predvsem onesnaževanje z nevarnimi snovmi tal in voda, [[emisija|emisije]], ki jih povzročajo prometna sredstva (CO2, svinec, gorivo, maziva, obrabljene gume, hrup, sol,...) in vplivajo tako na ljudi kot živali in rastline.
 
Ukrepi za zaščito pred vplivom ceste na okolje so predvsem tehnične rešitve, ki vplive omilijo in take umestitve cest v prostor, ki čim manj spreminjajo prostor skozi katerega potekajo. Za zaščito proti hrupu se gradijo [[Protihrupna pregrada|protihrupne ograje]] in pasivna zaščita zgradb, za zaščito živali so zgrajeni [[ekodukt|ekodukti]]i, propusti za prehajanje živali [[varovalna ograja|varovalne ograje]], za zaščito [[Podtalnica|podtalnice]] in vodotokov se gradijo [[zadrževalnik|zadrževalniki]]i, [[lovilec olj|lovilci olj]] in [[Čistilna naprava|čistilne naprave]], pri zimskem vzdrževanju cest se uporabljajo čim manj agresivni materiali, itd.
 
Izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine je usmerjeno predvsem v arheološka izkopavanja v trasah novih cest in po utemeljeni presoji tudi ohranjanje dediščine in situ, največkrat pa iskanju takih potekov cest, ki bi se izognili občutljivim območjem.
Vrstica 120:
* Razvoj slovenske cestogradbene stroke v obdobju 1960-2002, prof. dr. Janez Žmavc, ISBN 961-238-360-X
{{Wikislovar|cesta|Cesta}}
 
 
[[Kategorija:Promet]]
Vrstica 136 ⟶ 135:
[[bg:Път]]
[[bjn:Kartak]]
[[bn:রাস্তা]]
[[br:Hent]]
[[bs:Put]]