Slavko Grum: Razlika med redakcijama

'''Slavko Grum''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], [[dramatik]] in [[pisatelj]], * [[2. avgust]] [[1901]], [[Šmartno pri Litiji]], † [[3. avgust]] [[1949]], [[Zagorje ob Savi]].

Bil je tretji, tj. predzadnji otrok Franca Gruma, delovodje v šmarski tovarni usnja, in Marije Grum, roj. Dolšek. Zaradi očetove službe so se leta 1906 preselili v [[Novo mesto|Novo mesto]], kjer je kot zunanji gojenec v novomeškem [[Frančiškani|frančiškanskem]] samostanu obiskoval osnovno šolo. Eden njegovih učiteljev je bil pater Blanko, ki ga je spodbujal k literarnemu pisanju in ga hkrati navdušil za [[Naravoslovje|naravoslovje]]. Zaradi službenih obveznosti so se ostali člani družine preselili v [[Mokronog]] in nato v [[Slovenske Konjice|Konjice]], sam pa je ostal v Novem mestu pri dijaški gospodinji. Po končani osnovni šoli je v letih [[1911]] do [[1919]] obiskoval [[Gimnazija Novo mesto|gimnazijo]]. V tem času je stanoval pri sestri Mariji in novomeškemu podjetniku Jožefu Klemenčiču v podstrešni sobici, ki jo je ljubkovalno imenoval "rakev". Leta 1919 je maturiral in se je nato kljub prigovarjanju staršev, naj gre študirat [[Teologija|teologijo]], odločil za [[medicina|medicino]] na [[Dunaj]]u, zain katerosi jezanjo dobilpridobil štipendijo. Rad je obiskoval gledališče in kino. Kot [[zdravnik]] se je dodobra seznanil s [[psihoanaliza|psihoanalizo]], novim področjem [[psihiatrija|psihiatrije]], ki poudarja nezavedno plast človeškega življenja. To je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo, ki je bilo v tesni zvezi s poklicnim interesom. Leta 1920 se je spopadal z eksistencialno krizo, trpel je za [[Psihomatska motnja|psihosomatskimi motnjami]], postal je odvisen od [[Kokain|kokaina]]. Ko je kriza minila, se mu je literarna produkcijaveliko zelo povečalapisal. Med vajami za uprizoritev Cankarjeve [[Lepa Vida (Cankar)|Lepe Vide]] se je zbližal z igralko naslovne vloge, Jožo Debelak, hčerko šmarskega nadučitelja, sicer pa študentko [[Elektrotehnika|elektrotehnike]]. ZanjBila jemu bilaje najpomembnejša literarna in osebna zaupnica. 1926 je diplomiral in se istega leta zaradi smrti očeta vrnil domov. V Ljubljani je bil vpoklican k vojakom, a so ga zaradi srčne napake po dveh mesecih odpustili. Konec leta 1926 je v ljubljanskih bolnicah začel opravljati obvezni staž. Po končani obveznosti jein na lastno željo ostal v bolnici kot pomožni zdravnik. Kot zdravnik je bil zaposlen v bolnici za ženske bolezni in na psihiatrični kliniki, kjer je, kot sam pravi, pridobil izkušnje in tudi podlagogradivo za pisanje najpomembnejših del in dram. Leta 1929 ga zavrneje zavrnilo [[Ljubljanska Drama|Narodno gledališče]] v Ljubljani, kjer je želel uprizoriti svojo dramo [[Dogodek v mestu Gogi]], za katero je v [[Beograd|Beogradu]] prejel drugo nagrado, prav tako so zavrnili njegovo željo po premestitvi v domačo bolnico. Neuspeh je doživel tudi na zasebnem področju, in sicer razšelRazšel se je z Jožo Debelak, zaradi česar je narasla odvisnost od [[Psihoaktivna droga|drog]]. Zaradi razočaranjaRazočaran je dal odpoved v službi ter se je skupaj s posesivno in gospodovalno materjo naselil v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] in postal zdravnik privatne prakse. Po letu 1929 mu je začnelazačela usihati pisateljska moč usihati, zato siobjavljal je pomagalsamo s ponatisiponatise in variantamivariante. Leta 1946 ga je predskušal narediti[[Samomor|samomoromsamomor]] z veronalom rešila mati. Tri leta kasneje je zaradi raka na jetrih umrl v izolirnici v Zagorju. Pokopan je v [[Šmihel|Šmihelu]] pri Novem mestu.

Med študijem na Dunaju se je navdušil za [[gledališče]] in [[kino]], fasciniral ga je predvsem patetični in sentimentalni [[manirizem]] tedanjega zvezdnika nemega filma [[Conrad Veidt|Conrada Veidta]]. Leta 1921 je začel pisatizasnoval drame [[Pierrot in Pierrette]], [[Neusmiljeni odrešenik]] in [[Trudni zastori]], vendar so imele bolj dokumentarno kot estetsko vrednost. Istega leta se je prvič seznanil s [[Sigmund Freud|Freudom]], ki je zelo vplival na njegova nadaljnja dela. Leta 1922 ga je prevzela melanholična, dekadentna in morbidna igra [[Alexander Moissi|Alexandra Moissija]] v uprizoritvi [[Henrik Ibsen|Ibsenovih]] [[Strahovi (Ibsen)|Strahov]]. Med počitnicami leta 1922 je pripravil amatersko uprizoritev [[Anton Funtek|Funtkove]] [[Tekma (Anton Funtek)|Tekme]], nato pa naslednjega leta še [[Ivan Cankar|Cankarjevo]] [[Lepo Vido]] ter [[August Strindberg|Strindbergovo]] [[Gospodična Julija|Gospodično Julijo]]. Obdobje zrelega pisateljevanja traja 1925-19291925—1929. Večinoma ni objavljal v revijah, ampak na mnogo manj uglednem in opaznem mestu, v feljtonu dnevnikadnevniku [[Jutro (časnik)|Jutro]]. Njegova delaPrevajali so prevajaliga [[Češka|Čehi]] in [[Slovaška|Slovaki]], največkrat v lokalnih publikacijah. Do leta 1928 je bilo v tuje jezike prevedenih devet [[Črtica (književnost)|črtic]]. Naslednji umetnik, ki ga je prevzel, je bil režiser [[Alexander Tairov]], in sicer v uprizoritvi [[Oscar Wilde|Wildeove]] [[Saloma|Salome]]. Leta 1927 je objavil dramski prizor ''Upornik'' in napravil izbor objavljenih [[Črtica (književnost)|črtic]] z naslovom ''Beli azil'', ki naj bi ga natisnili Tiskovna zadruga in slovaška založba Slovenský východ, vendar do natisa navsezadnje ni prišlo. Naslednjega leta, 1928, je v kinu Matica predaval o seksualni vzgoji mladine, predavanje pakjer je nato objavil. V njem je prvič na ravni diskurza razložil [[Sigmund Freud|Freudovo]] teorijo in predavanje tudi objavil. Istega leta je objavil svoje najbolj znano delo, dramo [[Dogodek v mestu Gogi]], za katero je v Beogradu prejel drugo nagrado s področja dramatike. Uprizorjena je bila tri leta kasneje v mariborskem [[SNG Maribor|Narodnem gledališču]] in nato še v ljubljanskem. Sledile so številne razprave, med drugim psihoanalitični tekst ''Samomor''. Po letu 1930 mu je začela usihati pisateljska moč, zato si je skušal pomagati s ponatisi in variantami. Spremenil in razširilZasnoval je izbor zbirke črtic terz zbirko poimenovalnaslovom ''Izgubljeni sin''. Do konca življenja je napisal samo še štiri literarna dela, tj. pripovedna spisa ''Beg v onstran'' in ''Beg iz življenja'' ter [[Novela (književnost)|novelo]] ''Deček in blaznik'' in poljudnoznastveni spis ''Resnica o alkoholu''.

=== DramaDrame ===

=== ProzaProzna dela ===