Terska dolina: Razlika med redakcijama

{{v delu}}

Območje Terske doline je del Beneškega hribovja, ki je v celoti del [[Posočja|Posočje]], saj se reka Ter izliva v [[Soča|Sočo]], in del [[Julijskih Predalp|Julijske Predalpe]], ki se začnejo v [[Goriških Brdih|Goriška Brda]] in končajo na vzhodni strani doline [[Tilmenta|Tilment]]. Na severu dolino zapira pogorje [[Muzci]]/Muzec (it. Musi), ki se kot plastron na dekliški obleki razpira med Velikim Karmanom (it. Mt. Chiampon) na zahodu in Brinico (it. Gran Monte) na vzhodu. Porečje Tera se začne v dolini pod Mužci. Vode Tera se kot podtalnica zbirajo pod melišči ob njihovem vznožju, in ko ta doseže določeno višino in obseg, Ter izbruhne na površje izpod nasipin pri naselju Tantaviele (630 m n.m.). Spomladi, ko se tali sneg, in ob močnih nalivih se vode Tera pojavijo v obliki hudournikov[[hudournik]]ov. Površinskih voda skorajda ni. Dolina Tera in njegovih pritokov povečini potekajo v smeri proti jugozahodu, proti [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanski nižini]].

Porečje Tera bi lahko razdelili na tri dele: (1)
#območje, kjer se zbirajo podtalne vode, bi lahko imenovali zgornji Ter; (2)
#srednji tok Tera je predel od izvira do Čente (it.[[Tarcento]]); (3)
#spodnji Ter je njegov ravninski tok od Cente do izliva v Sočo.

Pobočja Terske doline so razjedle globoke grape predvsem zaradi prevladujoče flišne kamninske sestave. V geološki sestavi tako prevladuje eocenski fliš, pri katerem se izmenjujejo trdnejše kamnine kot je [[peščenjak]] z laporjem[[lapor]]jem, konglomeratom[[konglomerat]]om in [[Breča|brečo]], vmes pa so pole [[kredni apnenec|krednega apnenca]]. Ravnega sveta je malo in ta je predvsem v obliki ozkih polic in teras vzdolž vodotokov, marsikje pa je zaradi strmih pobočij prostor le za reko in cesto. Terase so prebivalci izkoristili za naselja in skromne obdelovalne površine. Naselja so se s svojimi skromnimi obdelovalnimi površinami stisnila tudi ob hrbte in pregibe razbrazdanih pobočij. Terasa, na kateri stoji naselje [[Bardo]]/Lusevera je izjemen primer, »...ker se zdi, da gre za ostanek velikega ledeniškega morenskega nasipa, katerega sestav je viden v tamkajšnjem peskokopu. Tega obdaja nekaj terasastega sveta, ki bi lahko imel značaj ledeniško-rečnih teras....« (<ref>Jurij Kunaver: Nekatere geografske, zlasti reliefne poteze terskega dela Beneške Slovenije; članek v knjigi Terska dolina, 2006, str. 14).</ref>

Posebnost Terske doline je tudi kraški relief, predvsem na pobočjih gore Bernadije (it. Bernadia). Tam najdemo večje kraške jame kot so :
#[[Zavarške jame]] (it. Grotte di Villanova). Med njimi je
#[[Nova jama]] (it. [[Grotta Nuova di Villanuova]]), ki je največja podzemna jama v Italiji. Vanjo so se prvič spustili leta 1925. Odkril jo je domačin [[Peter Negro]], Slovenec po rodu in ljudski pesnik. 2491
#[[Jama mDóvica|Jama Dóvica]], ki je dolga Dóvica2491 m., katere strme galerije, po katerih tečejo številni potočki, so povezane z ozkimi hodniki, je zanimiva v znanstvenem pogledu zaradi erozijskih pojavov na vlažnih stenah.
#[[Uiántska Vjama]]. UiántskiV jaminjej so našli kosti in zobovje jamskega medveda rosomaha, lisice, voluharjev.

[[Slika:[[Slika:Pogled iz Zavarha na Bardo in Muzce v ozadju.jpg|thumb|]]|thumb|right|300px|]]/Pogled iz Zavarha na Bardo in Muzce v ozadju.JPG]]