Angela Merkel: Razlika med redakcijama

'''Angela Dorothea Merkel''' (rojena Kasner), [[Nemci|nemška]] [[politik|političarka]], * [[17. julij]] [[1954]], [[Hamburg]], [[Nemčija]].

Od 10. aprila 2000 predseduje [[Politična stranka|stranki]] [[CDU]] in od 22. novembra 2005 je [[Nemčija|nemška]] [[Kancler RepublikeZvezne republike Nemčije|zvezna kanclerka]]. Angela Merkel je prva nemška predsednica vlade, pred njo so ta položaj zasedali samo predsednikimoški. Od l. 1991 do l. 1994 je bila zvezna [[Minister|ministrica]] za ženske in mladino ([[Helmut Kohl|Kohlov]] kabinet IV) in od l. 1994 do l. 1998 zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost (Kohlov kabinet V). Od l. 1998 do l. 2000 je opravljala delo na položaju generalne sekretarke CDU.

Angela Merkel je bila rojena kot prvi otrok Horsta Kasnerja (1926-2011), sina policista iz Berlin-Pankowa in Herlind Kasner, roj. Jentzsch (8. julij 1928 v Danzingu). Mama Herlind je učiteljica latinščine in angleščine, oče Horst Kassner pa [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] pastor, ki je študiral [[Teologija|teologijo]] v Heidelbergu in Hamburgu. Že leta 1954, le nekaj tednov po rojstvu hčerke, se družina preseli v Nemško demokratično republiko ([[NDR]]), kjer postane oče evangeličanski župnik v vasi Quitzovu (danes del Perleberga). Leta 1957 se Kasnerji zaradi novih cerkvenih dolžnosti dokončno preselijo v [[Templin]]. 7. julija 1957 je bil rojen Angelin brat Marcus, 19. avgusta 1964 pa sestra Irene. Angela ni obiskovala otroških jasli niti vrtca, saj je bila njena mama zavrnjena v šolski službi NDR in je ostala doma kot gospodinja.

Šolanje nadaljuje na [[Univerza Karla Marxa v Leipzigu|Univerzi Karla Marxa v Leipzigu]] ([[Karl-Marx-Universität Leipzig]]), kamor se preseli leta 1973 in kjer do leta 1978 študira fiziko. Leta 1974, med študentsko izmenjavo v [[Moskva|Moskvi]] in [[Leningrad|Leningradu]], spozna študenta fizike Ulricha Merkla, s katerim se leta 1977 tudi poroči. Po diplomi, leta 1978, se zaposli kot znanstvena sodelavka za kvantno kemijo na vzhodnoberlinski znanstveni akademiji. Zakon ne traja dolgo - leta 1982, ko [[Helmut Kohl]] v [[Zahodni Nemčiji]] postane [[kancler]], se Angela Merkel v [[Vzhodni Nemčiji]] ločuje od prvega moža. Po ločitvi išče stanovanje ilegalno, saj uporabi preverjeno vzhodnonemško metodo: zasede zapuščeno staro stanovanje v [[Vzhodni Berlin|Vzhodnem Berlinu]], ki ga skupaj s prijateljem preuredi in ga oblastem prijavi kot svojega. Leta 1984 spozna na akademiji bodočega moža, kemika, Joachima Sauerja, ki je takrat še poročen in ima dva sinova. Angela dela in nadaljuje izobraževanje, tako, da leta 1986 pridobi doktorski naziv. Poročita se šele leta 1998.

Pred padcem Berlinskega zidu je bila zelo aktivna v opoziciji tedanje države NDR, po padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] postane članica novonastale stranke Demokratsko gibanje. Na prvih in zadnjih demokratskih volitvah v Vzhodni Nemčiji postane govornica vzhodnonemške vlade. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij, v decembru 1990, je izbrana za zastopnico v [[Bundestag|Bundestagu]] (zveznem parlamentu). Njena stranka se je poenotila z zahodnonemško Krščansko-demokratskoKrščanskodemokratsko unijo (CDU) in tako postane ministrica za ženske in mladino v vladi [[Helmut Kohl|Helmuta Kohla]]. Kako veliko zaupanja je uživala pri Kohlu, pove podatek, da so jo mediji leta imenovali "Kohlova deklica". Zahvaljujoč prav svojemu mentorju Kohlu postane leta 1994 zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost. Štiri leta kasneje (1998), ko je Kohl poražen na volitvah za zvezni parlament, postane Merklova generalna sekretarka CDU. Podpora stranki pa leta 1999 naglo upade zaradi škandala z nezakonitimi donacijami, ki so jih vplačevali na račun CDU. Helmut Kohl je bil tedaj častni predsednik stranke in odgovorna oseba, vendar se je odločil, da ne bo obelodanil imena donatorjev. Sledilo je presenečenje. Merklova je objavila imena le-teh in stranko javno pozvala, naj se distancira od Kohla. Kohl ni napadel Merklove, ampak verbalno njegovega naslednika na mestu predsednika CDU [[Wolfgang Schäuble|Wolfganga Schäublea]]. Javne polemike so več mesecev pretresale Nemčijo in tako osramotile oba velika moža. Na koncu se je izvedelo, da je Schäuble od lobista sprejel nedovoljeno [[donacija|donacijo]] sto tisoč nemških mark. Zaradi nastalega položaja je moral odstopiti s predsedniškega mesta, ki ga je zasedla Angela Merkel.