Gerty Cori: Razlika med redakcijama

Rodila se je v premožni družini judovskih izobražencev kot najstarejša od treh sester. Do desetega leta se je šolala doma, odtlej pa v zasebni šoli v Pragi. Po zgledu strica [[pediatrija|pediatra]] je želela postati zdravnica. Kljub temu, da v tistih časih ni bilo v navadi da bi dekleta šla študirat in ji njeno dotedanje šolanje ni dalo dovolj podlage iz naravoslovja, je uspelakončala vpisatipripravljalno šolo in vpisala študij [[medicina|medicine]] na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]], kjer je bila ena redkih deklet v letniku. Tu je spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta se hitro ujela. Leta 1920, ko se je vrnil s fronte, sta oba doktorirala, objavila skupni znanstveni članek in se na [[Dunaj]]u poročila. V ta namen se je spreobrnila v [[katolištvo]]. Gerty je po tistem delala v pediatrični bolnišnici, a je bilo življenje v povojni Avstriji težavno. Zaradi pomanjkanja [[vitamin A|vitamina A]] se ji je razvila [[kseroftalmija]], ki je izginila šele po vrnitvi v Prago, ko je spet bolje jedla. Dodatno težavo je predstavljalo njeno judovsko poreklo, saj je bil to čas vzpona [[nacionalsocializem|nacionalsocializma]] in [[Antisemitizem|antisemitizma]]. Poskušala sta dobiti delo v ZDA da bi emigrirala, a to ni bilo takoj izvedljivo, zato sta bila pripravljena sprejeti celo službo zdravnikov pri nizozemski vladi na [[Java|Javi]]. Njeno zanimanje za presnovo ogljikovih hidratov je po izročilu izviralo od mame, ki je bila [[diabetik]] in naj bi ji nekoč rekla: »zdravnica si, najdi mi zdravilo«.

Naposled, leta 1922 je Carl le dobil službo raziskovalca na Državnem inštitutu za preučevanje malignih bolezni (danes Spominski inštitut Roswell Park) v mestu [[Buffalo, New York|Buffalo]] ([[New York (zvezna država)|New York]]), kamor mu je Gerty sledila pol leta kasneje kot asistentka [[patologija|patologinja]]; njuni raziskovalni poti se do konca njenega življenja nista več ločili. Se je pa dolgo časa soočala s spolno diskriminacijo in drugimi preprekami - imela je mnogo nižjo plačo in prepričevali so ju, da je »neameriško« če mož in žena delata skupaj, njo pa, da bo škodila moževi karieri če bo vztrajala pri sodelovanju z njim. Kljub temu nista obupala in sta pričela z enim najplodovitejših sodelovanj v znanosti sploh; čeprav je bil inštitut usmerjen v raziskave [[rak (bolezen)|raka]] in [[radioterapija|radioterapije]], je imel Carl zaradi ohlapnega vodstva veliko svobode, tako da sta se lahko posvečala svojemu osrednjemu zanimanju. V okrog 50 skupnih znanstvenih člankih v tem obdobju sta poročala o svojih odkritjih na področju presnove ogljikovih hidratov, predvsem njeno [[hormon]]alno uravnavanje na ravni organizma. Njun prvi preboj je prišel z odkritjem t.i. [[Corijev cikel|Corijevega cikla]] pretvorbe [[glukoza|glukoze]] v [[glikogen]] in obratno. Dokazala sta, da je [[mlečna kislina]] ključen vmesni člen v tem procesu, posrednik med glikogenom, ki nastane v [[mišica]]h, in glikogenom, ki se razgrajuje v [[jetra|jetrih]]. Leta 1928 je postala naturalizirana ameriška državljanka.