Ptujsko polje: razlika med redakcijama

dodanih 1.379 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
(Slovnica.)
Ptujsko polje na severu prehaja v [[Pesniška dolina|Pesniško dolino]], kjer ga obdajajo [[Slovenske gorice]], na jugu pa [[Haloze]]. Vzporedno z Dravo je po njem speljan še kanal [[Hidroelektrarna Formin|Hidroelektrarne Formin]], sicer pa so vodotoki še reka [[Pesnica (reka)|Pesnica]] ter [[Zvirenčina]] in [[Sejanski potok]]. Povprečna nadmorska višina polja je 215 [[mnm]].
 
==Površina==
Pretežno nasuto ravnino z dravskim ledeniško-rečnim prodom sestavljajo v morfološkem pogledu mlado pleistocenska prodna nasipina, ob Dravi holocenska peščeno-prodnata, ob Pesnici pa holocenska peščeno –ilovnata naplavina.
 
==Podnebje==
Podnebje je subpanonsko, letna količina padavin (900mm) se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Po letni vsoti temperatur (ok. 3300 °C) spada Ptujsko polje med najbolj osončene pokrajine v Sloveniji.
 
==Vodne razmere==
Pesnica prečka vzhodni del polja, osrednji del je brez vodnega toka, talna voda sega do 12m globoko.
Leta 1978 so z zgraditvijo HE Formin zajezili Dravo v 3.5 kvadratnih km veliko akumulacijsko Ptujsko jezero, ki sega do Ptuja.
 
==Gospodarstvo==
Kmetijska zemljišča so razdrobljena, zasejana največ s pšenico in koruzo, pred 2. Svetovno Vojno so pridelovali veliko čebule (Lukarija).
 
==Prometna povezanost==
Leta 1867 je bila speljana po severnem robu Ptujskega polja železnica Pragerska-Ptuj-Ormož in cesta proti Varaždinu ni močneje vplivala na njegov razvoj.
 
==Prebivalci==
Ptujsko polje je gosto poseljeno (127 preb./kvadrat. km): okrog polovica zaposlenih se vozi na delo na Ptuj. 30% v Ormož in 20% proti Kidričevemu in Mariboru.
 
==Znamenitosti==
Iz srednjega veka sta se ohranila fevdalna gradova v Veliki Nedelji in Muretincih, v Dornavi pa nižinski baročno dvorec.
==Zanimivosti na Ptujskem polju==
<gallery>
2

urejanji