Protihrupna ograja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika |
definicije, tekst |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Lärmschutzwand.jpg|right|thumb|Akrilna protihrupna
'''Protihrupna ograja''' je konstrukcija, ki ščiti naseljeno okolje pred prekomernim [[Hrup|hrupom]] vozil iz smeri prometnice ([[Cesta|ceste]], [[Železnica|železnice]]). Z njimi preprečimo [[Zvočno onesnaževanje|onesnaževanje bivalnega okolja s hrupom]].
Vrstica 6:
==Zgodovina==
Prva protihrupna zaščita se je pojavila v ZDA, ko se je sredi 20. stoletja pričela izgradnja [[Avtocesta|avtocest]] in s tem povezane težave okoliškega prebivalstva. V Nemčiji je bil že leta 1972 sprejet zakon, ki je določal zmanjševanje vplivov onesnaženja s hrupom. V Sloveniji smo prvo zakonodajo dobili že sredi osemdesetih let, vendar prometne obremenitve takrat še niso bile tolikšne, da bi zahtevale zaščito pred hrupom. Prav tako ozaveščenost bližnjih prebivalcev še ni bila na takem nivoju, da bi to zaščito zahtevali. Prva obsežnejša zaščita z leseno protihrupno ograjo je bila izvedena ob južni ljubljanski [[obvoznica|obvoznici]] leta 1988.
==Nekateri izrazi==
'''Aktivni ukrepi varstva pred hrupom''' (active noise protection measures, aktive Laermschutz-massnahmen/Laermvorsorge) so ukrepi, namenjeni zmanjšanju emisije hrupa iz vira ali ukrepi za zamnjšanje širjenja hrupa v okolje.
'''Emisija hrupa''' (noise emmision, Laermemmission) je zvočna moč, ki jo oddaja vir hrupa v okolje (učinek oddane energije v okolje).
'''Hrup''' (noise, Laerm) je vsak zvok, ki v naravnem in življenskem okolju zbuja nemir, moti človeka in škodi njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
'''Imisija hrupa''' (noise immition, Laermimmission) je raven hrupa na določenem kraju imisije v zunanjem okolju, ki je posledica učinkov enega ali več virov hrupa ter se izraža v decibelih dB(A).
'''Konstrukcija za zaščito pred hrupom cestnega prometa''' - konstrukcija ZPH - protihrupna ograja - je zgradba/sestav, ki preprečuje neposredni prenos hrupa cestnega prometa po zraku; sestoji iz nosilnih elementov konstrukcije in elementov protihrupne zaščite.
'''Mejna vrednost hrupa''' (limit value of level od noise, Laermpegelgrenzwert) je vrednost ravni hrupa, določena za posamezno območje naravnega ali življenjskega okolja za dnevni in nočni čas glede na občutljivost območja za učinske hrupa.
'''Pasivni ukrepi varstva pred hrupom''' so ukrepi za zvočno zaščito na stavbah, namenjenih za bivanje in delo ljudi.
==Absorpcija zvoka==
Protihrupne ograje so narejene iz [[material]]ov, ki [[Absorber|absorbirajo]] za določeno lokacijo predpisano količino [[hrup]]a, lahko pa jo tudi odbijajo. Oblika protihrupne ograje se določi na osnovi izvedenih meritev hrupa in tudi matematičnega modeliranja širjenja hrupa. Običajno
==Videz==
Vrstica 23 ⟶ 38:
*[[frekvenčni spekter|frekvenčnega spektra zvoka]]
*oblike in materiala
Pomembno je, da konstrukcije zagotavljajo zmanjšanje hrupa od cestnega prometa za najmanj 25 dB(A). Zvočno izolacijo v konstrukcijah je potrebno preveriti z meritvami.
==Tipi protihrupnih ograj==
Za aktivno zmanjšanje prenosa hrupa med prometnico in okoljem se najpogosteje uporabljajo protihrupni [[nasip|nasipi]], ograje in kombinacija obeh, redkeje pa [[pokriti vkop|pokriti vkopi]]. Izbira je odvisna predvsem od: okolja, v katerem poteka prometnica, vzdolžnega poteka (nivelete) prometnice in višine okolnega terena, vrste pozidave in predvidenih odbojev od objektov in načrtovane protihrupne zaščite. Protihrupne ograje so neprozorne ali prozorne. Neprozorne so cenejše in nudijo boljšo zaščito, vendar včasih premočno posegajo v [[okolje]]. Tudi na voznike vplivajo slabše, saj jim dajejo občutek [[utesnjenost]]i, lahko tudi [[dezorientacija|dezorientacije]].
V praksi se uporabljajo naslednji tipi protihrupne zaščite:
===Nasipi===
Protihrupni nasipi so ena najstarejših oblik uporabe, ki pa se danes uporablja vse manj.
===Ograje===
Ločimo protihrupne ograje, ki zvok absorbirajo in take ki ga odbijajo (reflektirajo). Poznamo kovinske, betonske, lesene, iz umetnih vlaken, kombinirane in druge.
====Kovinske ograje====
V Sloveniji so pogoste. Sprednja stran (stran, kjer je izvor hrupa) je običajno iz perforirane [[pločevina|pločevine]] ([[Aluminij|aluminija]], [[Jeklo|jekla]] ali pocinkane železne pločevine
====Betonske ograje====
V Sloveniji so zelo razširjene. Uporabljajo se tako odbijajoči kot absorbcijski materiali. Lahko so različno oblikovane in raznih barv. Lahko se namesti kot element med stebre, lahko pa je samostojna konstrukcija. So zelo obstojne, lahko se jih vklopi v okolje.
====Lesene ograje====
Konstrukcija je lahko v celoti lesena ali kombinacija z [[Beton|betonom]] ali jeklom. Lahko so izdelane iz panelov. Les mora biti kakovosten (zračno sušen les iglavcev) in dvojno globinsko zaščiten pred zunanjimi vplivi. Paneli so dvoslojni in napolnjeni z mineralnimi vlakni. Prednost je naravni videz, ki se vklaplja v okolje, pomanjkljivost pa so veliki stroški vzdrževanja in slaba protipožarna zaščita.
====Ograje iz umetnih vlaken====
Uporabljajo se različni elementi in materiali, ki so na hrupni strani perforirani, na zadnji strani prav tako iz umetne mase, napolnjeni z mineralno volno. So cenene, montaža je enostavna, so enostavne za vzdrževanje. Njihova pomanjkljivost je slaba protipožarna zaščita.
Vrstica 60 ⟶ 82:
===Pokriti vkopi===
S pokritimi vkopi (tudi z galerijami) dosežemo največjo zaščito proti hrupu. Za tako zaščito se odločimo predvsem takrat, kadar ima taka konstrukcija tudi druge funkcije (možnost prehajanja živali preko prometnice, služi kot deviacija za drugo prometnico, zaščita pred plazovi in podobno). Gre za drage objekte že pri gradnji kot tudi pri vzdrževanju.
===Zasaditve===
Za zasaditev se uporabljajo različne drevesne vrste in grmovnice. Redkeje je to samostojen element protihrupne zaščite, pogosteje se uporablja v kombinaciji z drugimi elementi.
==Viri==
| |||