Martin Krpan z Vrha: Razlika med redakcijama

K pisanju dela je Levstika spodbudilo branje Cegnarjeve pesnitve ''[[Pegam in Lambergar]]''. Delo je imel za nezrelo, zato je kot reakcijo nanj napisal povest, ki naj bi ustrezala njegovim kritičnim literarnim zahtevam v ''[[Popotovanje od Litije do Čateža|Popotovanju od Litije do Čateža]]'', ki predstavlja literarni program, in jezikovnim zahtevam v delu ''[[Napake slovenskega pisanja]]'', ki predstavlja jezikovni program. Levstik se je zavzemal za preporod ljudstva in izobraženstva s pomočjo izvirno zasnovane literature, ki bi zanimala oboje in bi bila združitev ljudskih literarnih izraznih in motivnih sredstev ter prosvetljenih literarnih idej, upodobljena v naravno realističnih, a psihološko poglobljenih in utemeljenih zgodbah najznačilnejših tipov takratnega socialnega življenja Slovencev. Levstik je videl in priznaval samo kmečke tipe in mislil predvsem na kmečkega bralca. To ima izvor v njegovi estetski veri, da je kmet, ki se je 1848 edini upiral fevdalizmu, edini, čeprav na videz pasivni revolucionarni element na Slovenskem. (Ko je v šestdesetih letih spoznal delavsko gibanje, je mislil drugače.) Čutil je, da se bliža konec Bachovega [[absolutizem|absolutizma]], in da bo tudi v Avstriji prišlo do ustavne ureditve ter da bodo takrat kmečki volivci odločali, kdo bo zastopal narod v deželnih zborih in v parlamentu. Zato je hotel, da bi domača literatura spodbujala ljudstvo k branju in zanimanju za politična in kulturna vprašanja. Tega ni mogel pričakovati od anekdot v ''[[Novice|Novicah]]'' in od posnemanja Stifterjevih in Auerbachovih del, kar je priporočal Janežič (urednik ''Slovenskega glasnika'')., Zatozato je v ''Popotovanju'' uporabil Janežičevo misel, naj bo literarno delo »ogledalo domačega življenja, domačih šeg in običajev« in jo dopolnil, da je tako delo mogoče ustvariti samo v »domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja«, to je samo takrat, kadar literarno delo odslikava vodilne ideje svojega časa in izvira iz ljudskega socialnega življenja. Tako delo je Levstik skušal ustvariti v ''Krpanu'', saj ga je napisal neposredno potem, ko je razglasil te misli v ''Popotovanju'', zato je pravilna razlaga ''Krpana'' odvisna od razlage ''Popotovanja'', oziroma od poznavanja pisateljevih literarnih in političnih nazorov v tistem času. Pri tem je pomembna tako estetska plat dela kot njegova socialnopolitična vsebina.<ref>Slodnjak: 1954</ref>