Papež Kornelij: Razlika med redakcijama

Po preganjanju je v Cerkvi nastal hud spor, kaj storiti s tistimi, ki so navidezno ali pa dejansko odpadli od krščanstva: ali naj jih zaradi velikega števila po kratki pokori spet sprejmejo v Cerkev, ali naj delajo dolgotrajno pokoro, kot je bilo takrat v navadi. Kornelij se je odločil za milejšo obliko, pri čemer ga je podprl vplivni škof iz Kartagine [[sveti Ciprijan]]. Ta mu je pisal: »Ne bi bilo prav in očetovska ljubezen ne dopušča, da bi trkajočim Cerkev zaprli ter žalujočim in prosečim pomoč zveličavnega upanja odrekli.« Kornelijevo ravnanje je potrdila tudi škofijska sinoda v Rimu leta [[251]], še posebej zaradi tega, ker je Cerkvi grozilo novo preganjanje. <ref>{{navedi knjigo|author= M. Benedik: |title= Papeži od Petra do Janeza Pavla II., |page=26s.}}</ref>