Papež Fabijan: Razlika med redakcijama

Prav proti koncu Fabijanovega pontifikata se je po več kot 40-letnem relativnem miru spet začelo hudo preganjanje kristjanov. Cesar [[Decij]] (249-251) je v duhu stare miselnosti branil stališče, da je rimska religija eno z božanstvom rimske države. Propadanje države naj bi zaustavili s krepitvijo stare rimske religije, kar pa se je temu upiralo je bilo treba za vsako ceno odstraniti. Decijevo preganjanje je skušalo zajeti kristjane po vsej državi. Cilj preganjalcev je bil, da bi iz kristjanov naredili odpadnike, ne pa mučence. Odlok, ki je izšel proti koncu leta [[249]] ali v januarju 250, je zahteval od vseh prebivalcev, naj časte rimske bogove in naj zato vsi opravijo javne daritve. Posebne komisije so nadzorovale darovanje in izdajale posameznikom potrdila (libelli), da so darovali. Preganjanje je kristjane presenetilo, ker so že dolgo uživali mir. Veliko jih je odpadlo. Nekateri so po zvezah dobili potrdilo, da so darovali, čeprav niso (libellatici). Mnogi so iz strahu potrosili kadilo pred maliki in pred cesarskim kipom (thurificati). Večina kristjanov je ostala zvesta in mnogo jih je pretrpelo zaplembo imetja, ječo ali smrt. Preganjanje je trajalo 15 do 16 mesecev, vendar Decij ni dosegel zaželenega uspeha. <ref>M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., 26.</ref>

Med prvimi žrtvami [[cesar Decij|Decijevega]] preganjanja je bil papež Fabijan, ki je umrl mučeniške smrti 20. januarja 250. Pokopali so ga v [[papež Kalist I.Rimske katakombe|Kalistovih]] [[Rimske katakombe|katakombah]]. Njegov grob z grškim napisom so odkrili leta [[1854]]. <ref>{{navedi knjigo|author= M. Benedik: |title= Papeži od Petra do Janeza Pavla II., |page=26.}}</ref>

Njegovo ime do danes navajamo pri [[sveta maša|sveti maši]] v ''Prvem rimskem kanonu'' skupaj s [[sveti Sebastijan|Sebastijanom]]; enako tudi v ''litanijah Vseh svetnikov''.