|
'''Georg Friedrich Händel''', [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]].
{{bioslika|islike=Haendel.jpg|opis=''Georg Friedrich Händel''|napis=''Georg Friedrich Händel''}}
== Mladost ==
Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg [[vojvode]] [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike.
Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]].
Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friedrich I. Pruski]] mu je ponudil službo.
Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot organist v [[stolnica|stolnici]].
=== Hamburška leta ===
Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega [[violinist]]a v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''[[Das neu - eröffnete Orchesteren]]'' in ''[[Grundlage einer Ehrenpforte]]''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''[[Cleopatra]]'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu.
Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes.
Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklektika|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu zložil še dve ne preveč uspešni deli: Dafne in Florindo. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de [[Medici]]. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706.
=== Italijansko obdobje ===
V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Corelli]]jem in Lottijem in obema [[Scarlatti]]jema. Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. [[Domenico Scarlatti]] ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na orgle. Scarlatti je izjavil, da to zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral je pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem.''«
V Italiji je Händel zložil dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[oratorij]] ''Jephtha''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež]] [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''The Triumph of Time and Truth''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je zložil niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico.
[[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]]
=== Prva leta v Londonu ===
V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[funt]]ov.
Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini.
Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]e. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''.
=== Razcvet opere ===
Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem [[Royal Academy of Music]]. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega [[ansambel|ansambla]] se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo [[akademija (šola)|akademijo]] v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politične stranke]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: [[Giulio Cesare]], [[Tamerlano]] in [[Rodelinda]]. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom načelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cussoni|Francesco Cussoni]], v maju 1726 pa [[Faustino Bordoni|Faustina Bordonija]]. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je akademijo samo Cussonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta [[Beraška opera]] v letu 1728.
=== Zaton opere ===
Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[J.J.Heidegger]]jem začel nov projekt. Ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v [[Hannover|Hannovru]] in [[Hamburg]]u. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - [[Lotario]]. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporo]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil [[oratorij]] na angleška besedila iz [[stara zaveza|stare zaveze]].
V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij [[Debora]], kasneje še opero [[Atalija]], kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere [[Ariodante]], [[Alcina]], [[Orlando]], je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje.
=== Čas oratorija ===
Svoje velike uspehe je Händel začel s [[Savel (Händel)|Savlom]] in [[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]. Največkrat izvajano delo [[Mesija (Händel)|Mesija]] je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih.
Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] [[1745]] je zložil junaški oratorij [[Juda Makabejec]], ki je doživel velik uspeh. [[1751]] so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija [[Jephtha (Händel)|Jephtha]] mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju [[1752]] odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija Mesija. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska katedrala|Westminstrski katedrali]].
== Glasbena dela ==
Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah:
* '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]]
* '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'')
* '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe''
* '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'')
=== Opere ===
* 1[[opus|HWV]] - [[Almira]] - 8. januar 1705, Hamburg
* 2HWV - Nero - 25. februar 1705, Hamburg
* 3HWV - Florindo - 1708, Hamburg
* 4HWV - Daphne - 1708, Hamburg
* 5HWV - Rodrigo - 1707, Firence
* 6HWV - Agrippina - 1709( 1710 ), Benetke
* 7HWV - Rinaldo - 1711, London
* 8HWV - Il Pastor Fido - 1712, London
* 9HWV - Teseo - 1713, London
* 10HWV - Lucio Cornelio Silla - 1713, London
* 11HWV - Amadigi - 1715, London
* 12HWV - Radamisto - 1720, London
* 13HWV - Muzio Scevola - 1721, London
* 14HWV - Floridante - 1721, London
* 15HWV - Ottone - 1723, London
* 16HWV - Flavio - 1723, London
* 17HWV - Giulio Cesare - 1724, London
* 18HWV - Tamerlano - 1724, London
* 19HWV - Rodelinda - 1725, London
* 20HWV - Scipione - 1726, London
* 21HWV - Alessandro - 1726, London
* 22HWV - Admeto - 1727, London
* 23HWV - Riccardo primo - 1727, London
* 24HWV - Siroe - 1728, London
* 25HWV - Tolomeo - 1728, London
* 26HWV - Lotario - 1729, London
* 27HWV - Partenope - 1730, London
* 28HWV - Poro - 1731, London
* 29HWV - Ezio - 1732, London
* 30HWV - Sosarme - 1732, London
* 31HWV - Orlando - 1733, London
* 32HWV - Arianna - 1734, London
* 33HWV - Ariodante - 1735, London
* 34HWV - Alcina - 1735, London
* 35HWV - Atalanta - 1736, London
* 36HWV - Arminio - 1737, London
* 37HWV - Giustino - 1737, London
* 38HWV - Berenice - 1737, London
* 39HWV - Faramondo - 1738, London
* 40HWV - Serse - 1738, London
* 41HWV - Imeneo - 1740, London
* 42HWV - Deidamia - 1741, London
=== Oratoriji ===
* 46HWV - Il trionfo del tempo e del disinganno - 1707, Rim
* 47HWV - La resurrezione - 1708, Rim
* 48HWV - Brockes passion - 1709?, Hamburg
* 50HWV - Esther - 1718, London
* 51HWV - Deborah - 1733, London
* 52HWV - Athalia - 1733, London
* 53HWV - Saul - 1739, London
* 54HWV - Israel in Egypt - 1739, London
* 55HWV - L´alegro il penseroso ed il moderato - 1740, London
* 56HWV - Messiah - 13. april 1742, Dublin
* 57HWV - Samson - 1743, London
* 58HWV - Semele - 1744, London
* 59HWV - Joseph snd his brethren - 1744, London
* 60HWV - Hercules - 1745, London
* 61HWV - Belshazzar - 1745, London
* 62HWV - Occasional oratorio - 1746, London
* 63HWV - Judas Maccabaeus - 1747, London
* 64HWV - Joshua - 1748, London
* 65HWV - Alexander Balus - 1748, London
* 66HWV - Susanna - 1749, London
* 67HWV - Solomon - 1749, London
* 68HWV - Theodora - 1750, London
* 69HWV - The choice of Hercules - 1751, London
* 70HWV - Jephtha - 1752, London
* 71HWV - The triumph of time and truth - 1757, London
* 72hwv - the bum-bum opere - 1750, dublin
=== Ode (izbor) ===
* 49HWV - Acis and Galatea - 1718, London
* 74HWV - Ode for the Birthday of Queen Anne - 1713, London
* 75HWV - Alexander's feast - 1736, London
* 76HWV - Ode for St. Cecilia's day - 1739, London
=== Instrumentalna glasba ===
* 289 - 294HWV - Koncerti za orgle op.4
* 306 - 311HWV - Koncerti za orgle op.7
* 312 - 317HWV - Concerti grossi op.3
* 318HWV - Concerto grosso C-dur - Aleksander's feast
* 319 - 330HWV - 12 Conccerti grosso op.6
* 332 - 334HWV - 3 Concerti a due cori
* 348 - 350HWV - Water musik (Wassermusik)
* 351HWV - Music for the royal fireworks (Feuerwerksmusik)
== Glasbene datoteke ==
{{poslušanja začetek}}
{{poslušanja predmet|filename=Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg|title=Händel: Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord)|description=|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg|title=Händel: Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born)|description=|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg|title=Händel: Mesija: Kako lepa so stopala|description=|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg|title=Handel:Mesija, Aleluja|description=|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja konec}}
== Literatura ==
* Christopher Hogwood: G. F. Handel. Insel Verlag.ISBN 3-458-34355-5
* Paul Henry Lang: G. F. Handel. Dover Publications. ISBN 0-486-29227-4
* Hans-Joachim Marx: Handels Oratorien, Oden und Serenaten. Vandenhoeck&Ruprecht. ISBN 3-525-27815-2
== Glej tudi ==
* [[seznam nemških skladateljev]]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{zvezdica IO}}
{{lifetime|1685|1759|Händel, Georg Friedrich}}
[[Kategorija:Nemški skladatelji]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Nemški Angleži]]
{{Link FA|mk}}
{{Link FA|pt}}
{{Link FA|pl}}
[[an:Georg Frideric Händel]]
[[ar:جورج فريدريك هاندل]]
[[arz:جورج فريدريك هانديل]]
[[ay:Georg Friedrich Händel]]
[[az:Georq Fridrix Hendel]]
[[bat-smg:Džuordžos Frīdrėks Hendelės]]
[[be:Георг Фрыдрых Гендэль]]
[[be-x-old:Георг Фрыдрых Гэндэль]]
[[bg:Георг Фридрих Хендел]]
[[br:Georg Friedrich Händel]]
[[bs:Georg Friedrich Händel]]
[[ca:Georg Friedrich Händel]]
[[ckb:جۆرج فرێدریک ھاندڵ]]
[[cs:Georg Friedrich Händel]]
[[cy:George Frideric Handel]]
[[da:Georg Friedrich Händel]]
[[de:Georg Friedrich Händel]]
[[el:Γκέοργκ Φρήντριχ Χαίντελ]]
[[en:George Frideric Handel]]
[[eo:Georg Friedrich Händel]]
[[es:Georg Friedrich Händel]]
[[et:Georg Friedrich Händel]]
[[eu:Georg Friedrich Händel]]
[[fa:گئورگ فریدریش هندل]]
[[fi:Georg Friedrich Händel]]
[[fr:Georg Friedrich Haendel]]
[[fy:Georg Friedrich Händel]]
[[ga:Georg Friedrich Händel]]
[[gd:Georg Friedrich Händel]]
[[gl:Georg Friedrich Händel]]
[[gv:George Frideric Handel]]
[[he:גאורג פרידריך הנדל]]
[[hif:George Frideric Handel]]
[[hr:Georg Friedrich Händel]]
[[hu:Georg Friedrich Händel]]
[[hy:Գեորգ Ֆրիդրիխ Հենդել]]
[[ia:Georg Friedrich Haendel]]
[[id:Georg Friedrich Händel]]
[[is:Georg Friedrich Händel]]
[[it:Georg Friedrich Händel]]
[[ja:ゲオルク・フリードリヒ・ヘンデル]]
[[ka:გეორგ ფრიდრიხ ჰენდელი]]
[[kk:Хәндел, Георг Фридерик]]
[[ko:게오르크 프리드리히 헨델]]
[[la:Georgius Fridericus Handel]]
[[lb:Georg Friedrich Händel]]
[[li:Georg Friedrich Händel]]
[[lij:Georg Friedrich Händel]]
[[lt:Georg Friedrich Händel]]
[[lv:Georgs Frīdrihs Hendelis]]
[[mk:Георг Фридрих Хендл]]
[[ml:ജോർജ്ജ് ഫ്രെഡെറിക് ഹാൻഡൽ]]
[[mr:जॉर्ज फ्रीडरिक हान्डेल]]
[[ms:Georg Friedrich Händel]]
[[nds:Georg Friedrich Händel]]
[[nl:Georg Friedrich Händel]]
[[nn:Georg Friedrich Händel]]
[[no:Georg Friedrich Händel]]
[[oc:Georg Friedrich Händel]]
[[pl:Georg Friedrich Händel]]
[[pms:Georg Friedrich Händel]]
[[pnb:جارج فریڈریک ہانڈل]]
[[pt:Georg Friedrich Händel]]
[[qu:Georg Friedrich Händel]]
[[ro:Georg Friedrich Händel]]
[[ru:Гендель, Георг Фридрих]]
[[rue:Ґеорґ Фрідріх Гендел]]
[[sc:Georg Friedrich Händel]]
[[scn:George Friedrich Händel]]
[[sh:Georg Friedrich Händel]]
[[simple:George Frideric Handel]]
[[sk:Georg Friedrich Händel]]
[[sr:Георг Фридрих Хендл]]
[[sv:Georg Friedrich Händel]]
[[sw:Georg Friederich Händel]]
[[ta:ஜார்ஜ் ஃபிரிடெரிக் ஹாண்டெல்]]
[[th:จอร์จ เฟรดริก ฮันเดล]]
[[tr:George Frideric Handel]]
[[uk:Георг Фрідріх Гендель]]
[[ur:جارج فریدریک ہاندل]]
[[vec:George Frideric Händel]]
[[vi:George Frideric Handel]]
[[vo:Georg Friedrich Händel]]
[[war:George Frideric Handel]]
[[yi:געארג פרידריך הענדל]]
[[zh:格奥尔格·弗里德里希·亨德尔]]
[[zh-min-nan:Georg Friedrich Händel]]
[[zh-yue:韓德爾]]
| 