Dušikov dioksid: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m urejanje Infopolje
Octopus (pogovor | prispevki)
m Dopolnjen uvod, lastnosti molekule
Vrstica 44:
| MolarMass = 46.0055 g mol<sup>-1</sup>
| ExactMass = 45.992903249 g mol<sup>-1</sup>
| Appearance = živo oranženrde plin
| Density = 2.62 g dm<sup>-3</sup>
| BoilingPtC = 21
Vrstica 78:
}}
}}
'''Dušikov dioksid''' ali '''dušikov(IV) oksid''' je kemična spojina s formula NO<sub>2</sub> in eden od večih dušikovih oksidov. NO<sub>2</sub> je vmesni produkt v industrijski sintezi dušikove(V) kisline HNO<sub>3</sub>, katere letna svetovna proizvodnja dosega več milijonov ton. Je rdečkasto rjav plin z značilnim ostrim jedkim vonjem in pomemben onesnaževalec zraka. Ima upognjeno [[paramagnetizem|paramagnetno]] molekulo s [[Molekularna simetrija|točkovno simetrijo]] C<sub>2V</sub>.
 
==Lastnosti molekule==
Molekulska masa dušikovega dioksida je 46,0055, zato je težji od zraka, katerega povprečna molekulska masa je 28,8.
 
Dolžina vezi med [[dušik]]om in [[kisik]]om je 119,7 pm in je konsistentna z vezjo reda ena in četrt, tako kot v [[ozon]]u (127,8 pm). Osnovno elektronsko stanje dušikovega dioksida je stanje dubleta, ker je en neparni vezni elektron delokaliziran preko obeh vezi.
'''Dušikov dioksid''' je kemična [[spojina]] s formulo NO<sub>2</sub>. To je ena ali več dušikovih oksidov. NO<sub>2</sub> je vmesnik v industrijski [[Sinteza|sintezi]] dušikove kisline, to je milijone ton, ki se proizvajajo vsako leto. To je rdečkasto-rjav [[strup|strupen]] [[plin]] ima značilen oster vonj in je pomemben onesnaževalec zraka. Dušikov dioksid je paramagnetna zvita molekula s C<sub>2</sub> v točki simetrijske skupine.
 
==Molekularne lastnosti==
Dušikov dioksid je molekulska masa od 46.0055, zaradi česar je težji od [[Zrak|zraka]], katerega je povprečna molska masa 28,8. V skladu z zakonom je idealni plin , NO<sub>2</sub> je zato bolj gost od zraka.
Vsa dolžina med [[dušikov atom|dušikovim atomom]] in atomima kisika je 119,7 pm . Ta vez dolžine je v skladu s sklepom enega od obveznic iz četrtine, kot je v ozonu (O<sub>3</sub> ).
Tla elektronskih stanj dušikovega dioksida je dvojno stanje , saj je eden neparnih elektronov lepljenje premestil v obeh obveznicah, zato se je vez zmanšala za četrtino.
 
==Pojav==
 
==Nahajališča==
NO<sub>2</sub> obstaja v ravnotežju z dušikovem tetraoksidu ( N<sub>2</sub>O<sub>4</sub> ):
2NO<sub>2</sub>N<sub>2</sub>O<sub>4</sub>