Pravljica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Karmi F (pogovor | prispevki)
Karmi F (pogovor | prispevki)
Vrstica 111:
[[Pripovedka]] je ena izmed zvrsti ljudske proze, ki jo najpogosteje zamenjujemo s pravljico. Pripovedke govorijo o nenavadnih osebah in dogodkih, verjamejo v resničnost povedanega, njihovo oblikovanje je individualizirano in realistično. Osebe imajo lastna imena, navajajo se čas in kraj, razne krajevne posebnosti v navadah, običajih, hrani, obleki itd. Prikazujejo svet, v katerega vdirajo od onstran skrivnostne, demonične sile, ki človeka presenečajo, vznemirajajo, ga navdajajo z grozo, mu pretijo z uničenjem. Človek je razumeljen kot tragično in minljivo, demon kot večno in nadmočno bitje. Dogajanje je doživeto globoko, a je duhovno neobvladno, kar se odraža v tem, da se prepad med tostranstvom in onostranstvom ne da premagati. Odprte so formalno, saj velikokrat sploh ne gre za zaključeno zgodbo, ampak zgolj za poročilo o nenavadnem, vznemirljivem.
 
Pravljica ima svojo posebnost, in sicer svobodnost. Pravljica ni zadolžena stvarnosti kot pripovedka. Od povsod lahko jemlje, a sposojeno bo zmeraj prilagodila svojim zakonom. Pravljica suvereno ignorira individulanost (njeni junaki ponavadi nimajo niti lastnih imen), prostor (pomemben je le shematični prostor), čas (tristo let mine kot en dan), njegovo minevanje. Pravljični junaki se nenehno srečujejo s čudežnim in demonskim, vendar ju jemljejo samoumevno, brez presenečenja ali strahu; onostransko brez napetosti stoji poleg tostranskosti in izgine takoj, ko je svojo vlogo opravilo. V pravljičnem svetu človek zmeraj zmaga nad demonskim, kjer je vse na pravem mestu in ob pravem času. Pri pripovedkah smo omenili, da konci velikokrat sploh niso dorečeni, kar pa ni značilno za pravljico, kjer ne ostane nič nedoločenega, skrivnostnega, negotovega.
 
== Mit in pravljica ==