Grad Lož: razlika med redakcijama

dodanih 17 zlogov ,  pred 9 leti
m
brez povzetka urejanja
m
'''Grad Lož''' ([[nemščina|nemško]] '' Laas ''), od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem [[Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]].
 
Grad [[Lož]] so sredi [[12. stoletje|12. stoletja]] pozidali oglejski patriarhi, ki so ga dali v fevd grofom Vovbrškim. Grad in gospostvo se v listinah omenja pod naslednjimi imeni: Los, Lous, Lose, Losch. Za njimi so ga imeli v fevdu njihovi sorodniki [[Grofje Strmški|grofje SternbergiStrmški]] iz Strmca na Koroškem. Leta [[1244]] se je patriarhu zaradi finančne zagate Vovbržanov posrečilo pridobiti Lož z vsem pripadajočim. Leta [[1269]] je omenjen prvi loški gastald ali upravitelj. Njegove funkcije so bile gospodarsko-upravne, nadzorne in sodne. Posebej je bil odgovoren za pravilno pobiranje dajatev in davščin. Po letu 1296 se kmalu pojavijo glavarji.
 
Med letoma [[1306]] in [[1308]] je Lož protipravno zasedel goriški grof Henrik, nato ga je patriarh podelil v fevd kranjskemu deželnemu glavarju grofu Majnhardu Ortenburškemu. Leta [[1342]] je patriarh podelil grad v Ložu z vsemi pravicami in sodstvom v fevd Hermanu, Juriju Werdenstainu. Ta pa je še istega leta prodal grad Lož z odvetništvom in deželskim sodiščem Ortenburžanom. Po uboju patriarha Bertranda leta [[1350]], so loško gospostvo dobili [[Habsburžani]] in ga imeli v lasti do leta [[1366]]. Tega leta je oglejski patriarh Lož podelil svojemu zavezniku goriškemu grofu Henriku, ta pa ga je leta 1368 podelil Janezu Šteberškemu, ki je postal zaveznik patriarha Markvarda. Patriarh je podelil Ortenburškemu grofu Frideriku v fevd gradove Ortnek, Poljane, Kostel in Čušperk, loškega gradu pa med te darove ni hotel vključiti. Vseeno pa so si [[Ortenburžani]] tudi nad Ložem lastili skoraj popolno oblast tudi, ko ga je posedovala rodbina von der Dürr(1390-1410).
4.779

urejanj