Terska dolina: Razlika med redakcijama

'''Terska dolina''' (it. Alta Val Torre, furlansko Val Tor) leži v najbolj vzhodnem delu [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] oz. Benečije, kot ji pravijo domačini v vseh treh jezikih pokrajine, slovenskem, furlanskem in italijanskem, ob meji z republiko [[Slovenija|Slovenijo]]. [[Dolina]] leži med skalovjem [[Julijske Predalpe|Julijskih predalp]] v porečju [[reka Ter|reke Ter]] in njenih pritokov v spodnjem delu toka. Prav zaradi slednjega so večkrat uporablja tudi izraz v množini Terske doline. Dolina oz. doline so globoko vrezane v pobočja gora in povečini potekajo v smeri proti jugozahodu, proti Furlanski nižini. Območje Terskih dolin je del Beneškega hribovja, ki je v celoti del [[Posočje|Posočja]], saj se reka Ter izliva v Sočo v ......, in del Julijskih Predalp, ki se začnejo v [[Goriška brda|Goriških Brdih]] in končajo na vzhodni strani doline Tilmenta. Manj znana posebnost Terske doline, kjer prevladuje fliš in je tam zelo razrezano površje, je kraški relief, predvsem na območju gore Bernadije, kjer se iz podlage pokaže tudi starejši kredni apnenec; tam najdemo večje kraške jame kot je [[Nova jama|Nova jama]] (it. Grotte di Villanova) pri Zavarhu (it. Villanova), ki je največja podzemna jama v Italiji. Jame je skozi tisočletja obiskoval tudi človek. Nekaj kamnitega orodja so našli v občini Tipana

Zavarh spada v občino Bardo. To je raztegnjena vas, ki se razteza med kopastimi griči in dolinami na severozahodu gore Barnadije. Vas je skupina štirih zaselkov, med katerimi je najbolj na jugu Funtić, ki se proti severu združiz zaselkom Dolina. Cesta med njima se dviga do cerkve sv. Florjana (od tam je krasen pogled na vas Bardo, na gozdnate griče vse naokrog med katerimi tečejo hudourniki, in Mužce v ozadju. Ob cerkvi je zaselek Ruša, od cerkve pa vodi tudi pot v zaselek Zajama, kjer pravljično lepe zavarške jame: Nova jama, v katero so se prvič spustili leta 1925. Odkril jo je domačin [[Peter Negro]], Slovenec in zapisovale ljudskih pesmi in pripovedk v domačem narečju2491narečju. 2491 m dolga Dóvica, katere strme galerije, po katerih tečejo številni potočki, so povezane z ozkimi hodniki, je zanimiva v znanstvenem pogledu zaradi erozijskih pojavov na vlažnih stenah. V Uiántski jami so našli kosti in zobovje jamskega medveda rosomaha, lisice, voluharjev. Ta jamski svet je nastal v predledeni dobi, ko so bili Mužci in Bardska dolina prekriti z ledenikom. Planota Barnadije je ovirala pomikanje ledenika proti jugu, zato pa je vsrkavala vode talečega se ledenika, ki so raztapljale apnečaste plasti. Tam, kjer se je pretakala voda, so ostale praznine. Po drugi strani pa je pretakajoča se voda na svoji poti odlagala raztopljeni apnenec, ki je začel tvoriti stalaktitne in stalagmitne oblike.