Pevketi: Razlika med redakcijama

'''Pevceti''' ([[grščina|grško]]: Πευκέτιοι [Peukétioi]) ali '''Pedikli''',<ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/6C*.html Strabon, ''Geografija'', VI.3.]</ref> [[Iliri|ilirsko]] pleme, ki je v [[antika|antiki]] naseljevalo [[Apulija|Apulijo]] na skrajnem jugovzhodu [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]. Bili so eno od treh plemen, ki so tvorila [[Japigi|japiško]] civilizacijo.<ref>K. Lomas, ''Cities, states and ethnic identity in southeast Italy'', E. Herring in K. Lomas, ''The Emergences of State Identities in Italy in the First Millennium BC'', London, 2000.</ref> Imeli so tri pomembna mesta: [[Canosa di Puglia|Canosa]], Silvium in Bitonto. Sedanja sedanja prestolnica Apulije [[Bari]] je bila takrat nepomembna.

Z naraščajočo helenizacijo pokrajine je [[Dionizij iz Halikarnasa]]<ref>Dionysius, ''Roman Antiquites'', I.xi.3.</ref> začel trditi, da je njihov eponimni[[eponim]]ni prednik Pevcet sin [[Arkadija|arkadijskega]] kralja Likaona, ki se je po očetovi delitvi Peloponeza[[Peloponez]]a med dvaindvajset sinov skupaj z najmlajšim bratom Enotrom preselil v Italijo. To naj bi se zgodilo že dolgo pred [[trojanska vojna|trojansko vojno]]. Sodobni pisci na mit gledajo kot na globoko prepričanje [[Grki|Grkov]], da so bili Pevceti kulturni del, čeprav majhen, [[Magna Graetia|Velike Grčije]] (grško: Μεγάλē Ελλάς [Megále Ellás]).

Strabon jih je umestil severno od [[Kalabrija|Kalabrov]]<ref>Strabon, ''Geografija'', VI.3.</ref> in dodal: ''"»Imen Pevceti in Davni staroselci sploh niso uporabljali, razen v davni preteklosti"«''. V Strabonovih časih so bili na tem ozemlju naseljeni samo še ostanki nekdanjih Pevcetov, edina povezava med Brindisijem in Beneventom pa je bila samo še ozek kolovoz.<ref>Strabon, ''Geografija'', VI.7.</ref> Strabonovo delitev na Davne, Pevcete in Mesape, ki so vsi govorili [[Mesapščina|mesapski]] jezik, potrjuje predrimska [[keramika]]. Pevceti so imeli dvanajst plemenskih pradržavic. Eno od njih predstavlja sadanja Altamura.