Vidovdanska ustava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.1) (robot Dodajanje: en, es, hr, ja |
m slog, popravki |
||
Vrstica 1:
'''Vidovdanska ustava''' je bila ustava [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]], ki jo je ustavodajna skupščina sprejela [[28. junij]]a [[1921]] (na [[Vidov dan]]). Z njo so uzakonili [[centralizem]] in [[unitarizem]], država pa je postala [[ustavna monarhija]]. [[Kralj]] je dobil [[pooblastilo|pooblastila]] potrjevanja [[zakon]]ov, sklicevanja [[parlament]]a in postal [[vrhovni vojaški poveljnik]]. Ustavo je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] razveljavil 6. januarja 1929, ob uvedbi [[šestojanuarska diktatura|
[[28. junij]]a [[1921]], na [[Vidov dan]], je v ustavodajni skupščini potekalo glasovanje o [[Ustava|ustavi]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Glasovanja o ustavi se niso udeležile vse stranke. Od slovenskih strank se glasovanja niso udeležili poslanci [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] (KPJ)
Na glasovanju je bilo prisotnih 258 poslancev, od katerih jih je 223 (54 %) glasovalo za ustavo, 35 (8 %) pa proti njej. 161 poslancev ni sodelovalo pri glasovanju. Ustava je bila sprejeta z navadno večino, to pomeni z več kot polovico glasov, po kateri se navadno sprejemali običajni zakoni, ne pa pomembnejši državni akti. Ti so se po uveljavljeni demokratični praksi sprejemali po kvalificirani, dvotretjinski večini.
Glasovanja so se udeležili poslanci samo štirih slovenskih strank. Poslanca [[Narodno socialistična stranka|Narodno socialistične stranke]] (NSS)
Ker je bila ustava sprejeta na [[Vidov dan]], so jo v političnem življenju poimenovali vidovdanska ustava. Že dan po sprejetju ustave je na prvi seji skupščine na novo ustavo prisegel najprej [[regent]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]], za njim pa še poslanci.
[[Slika:Ustav21.gif||thumb
Vidovdanska ustava je kot obliko vladavine uzakonila ustavno, parlamentarno in dedno [[monarhija|monarhijo]]. Vzpostavljala je [[Parlamentarni sistem|parlamentarizem]] in zagotavljala temeljne [[Državljanske pravice|državljanske svoboščine]] – t.j. pravno enakost državljanov, osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja, svobodo vere in veroizpovedi, svobodo tiska idr. V gospodarskem smislu je zagotavljala nedotakljivost zasebne lastnine in prosto razpolaganje z njo, svobodno gospodarsko delovanje, svobodo dela in svobodno sklepanje lastninsko pravnih odnosov idr. Vendar so obstajale omejitve vseh teh svoboščin. Pravno enakost je omejevala [[volilna pravica]], ki je bila še vedno samo v domeni moških. [[verska svoboda|Svobodo vere]] je omejevala določba, ki priznava svobodo samo zakonsko priznanim veram. Osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja, svobodo tiska, zbiranja in združenja so prav tako omejevale ustavno predvidene zakonske izjeme.
Ustava je uzakonila delitev oblasti na [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[izvršilna oblast|izvršno]] in [[sodna oblast|sodno oblast]]. Zakonodajno oblast sta izvajala [[kralj]], ki je imel pravico potrjevanja zakonov in njihovega razglašanja in [[Narodna skupščina]]. Kralj pa je imel tudi pravico sklicati in razpustiti narodno skupščino. Po ustavi je izvršno oblast prek ministrov izvajal kralj. Ministre in predsednika vlade je imenoval on in bili so mu neposredno podrejeni , ne glede na to, da so bili odgovorni Narodni skupščini. Podobno je bilo v sodstvu. Sodniki so bili sicer ustavno neodvisni in stalni, a jih je na predlog vlade imenoval kralj in jih lahko tudi zamenjal. Sodbe so izrekali v kraljevem imenu, kralj pa je imel pravico do pomilostitve in razveljavitve oziroma ustavitve sodnega postopka. Te ustavne pravice so vzpostavljale kraljevo nadrejenost vsem trem oblastem, medtem ko sam za svoje ravnanje ni bil odgovoren nikomur, saj je bila kraljeva oseba nedotakljiva.
Temeljna značilnost vidovdanske ustave sta državni [[centralizem]] in narodni [[unitarizem]]. Trdili so, da so [[Slovenci]], [[Hrvati]] in [[Srbi]] (ostalih narodnosti ustava sploh ni omenjala) samo tri različna »plemena« enega naroda. Glavni cilj unitaristične politike je bil izenačiti vsa tri »plemena«. Zato je bil uradni jezik kraljevine srbsko-hrvaško-slovenski, državljane pa so bili po ustavi srbsko-hrvaško-slovenske narodnosti. Unitarizem pa so uzakonjale tudi druge ustavne določbe. Vzporedno z unitarizmom je vidovdanska ustava uzakonila tudi centralizem. Takoj po sprejetju ustave je začela osrednja vlada v Beogradu razpuščati do tedaj še do neke mere avtonomne pokrajinske vlade v Kraljevini SHS. Tako je bila v skladu s 134. členom ustave »[[12. julij]]a [[1921]] razpuščena Deželna vlada za Slovenijo, namesto nje pa je bila [[2. avgust]]a oblikovana [[Pokrajinska uprava za Slovenijo]]«.
Vidovdanska ustava je bila v veljavi vse do leta [[1929]], ko jo je [[Aleksander I. Karađorđević|kralj Aleksander]] ukinil in uvedel t. i. [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]].
== Viri ==
{{opombe}}
* Borak, N., Čepič, Z., Fischer, J. idr., Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992, Ljubljana, 2005, Mladinska knjiga.
* Cvirin, J., Grdina, I., Ivanič, M. idr., Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana, 1999, Mladinska knjiga
[[Kategorija:Kraljevina SHS]]
| |||