Redakcija: 09:27, 9. maj 2012 uredi Anna mor (pogovor \| prispevki) 4 urejanja Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:28, 9. maj 2012 uredi razveljavi Anna mor (pogovor \| prispevki) 4 urejanja Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 17: Sociologija se poleg tega ukvarja s socialnimi strukturami, delom, spolom, socialnimi omrežji, skupinami, komunikacijskimi sredstvi (množični mediji), migracijami, z vsakdanjim življenjem, tehniko in z življenjskim prostorom. Za mnoge izmed teh tem so se uveljavile specialne sociologije (glej spodaj), druge teme, kot je na primer splošno vprašanje interakcije med delovanjem in strukturo, so predmet obče sociologije. Vprašanja v sociologiji pogosto sovpadajo s tistimi iz socialne psihologije in iz drugih družboslovnih in humanističnih ved, deloma tudi s tistimi iz naravoslovja, na primer iz nevrobiologije. Enotna strokovna opredelitev sociologije ne obstaja. Razširjeno definicijo sociologije, ki poudarja »družbeno delovanje«, je podal Max Weber. <blockquote> »Sociologija (kot tukaj razumemo to v različnih pomenih uporabljano besedo) nam pomeni znanost, ki želi interpretativno razumeti in na ta način vzročno pojasniti družbeno delovanje v njegovem poteku in učinkih. Pod »delovanjem« razumemo človeško obnašanje (vseeno, ali zunanje ali notranje delovanje, opustitev ali dopuščanje), kadar in kolikor akter ali akterji z njim povezujejo nek subjektivni smisel. Z izrazom »družbeno« pa označujemo tisto delovanje, ki se po smislu, ki mu ga pripisuje akter (der Handelnde) ali več akterjev, nanaša na druge in se usmerja po tem v svojem poteku.«<ref>Vir: Adam, Frane; Tomšič, Matevž:''Kompendij socioloških teorij''. Ljubljana, 2004, str. 57.</ref></blockquote> ==Zgodovina sociologije==

Sociologija: Razlika med redakcijama