Sociologija: Razlika med redakcijama

dodanih 115 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
(Dodajanje poglavij: Definicija sociologije, Zgodovona sociologije ter Nekateri ključni sociološki koncepti)
Sociologija se poleg tega ukvarja s socialnimi strukturami, delom, spolom, socialnimi omrežji, skupinami, komunikacijskimi sredstvi (množični mediji), migracijami, z vsakdanjim življenjem, tehniko in z življenjskim prostorom. Za mnoge izmed teh tem so se uveljavile specialne sociologije (glej spodaj), druge teme, kot je na primer splošno vprašanje interakcije med delovanjem in strukturo, so predmet obče sociologije. Vprašanja v sociologiji pogosto sovpadajo s tistimi iz socialne psihologije in iz drugih družboslovnih in humanističnih ved, deloma tudi s tistimi iz naravoslovja, na primer iz nevrobiologije.
Enotna strokovna opredelitev sociologije ne obstaja. Razširjeno definicijo sociologije, ki poudarja »družbeno delovanje«, je podal Max Weber.
<blockquote> »Sociologija (kot tukaj razumemo to v različnih pomenih uporabljano besedo) nam pomeni znanost, ki želi interpretativno razumeti in na ta način vzročno pojasniti družbeno delovanje v njegovem poteku in učinkih. Pod »delovanjem« razumemo človeško obnašanje (vseeno, ali zunanje ali notranje delovanje, opustitev ali dopuščanje), kadar in kolikor akter ali akterji z njim povezujejo nek subjektivni smisel. Z izrazom »družbeno« pa označujemo tisto delovanje, ki se po smislu, ki mu ga pripisuje akter (der Handelnde) ali več akterjev, nanaša na druge in se usmerja po tem v svojem poteku.«<ref>Vir: Adam, Frane; Tomšič, Matevž:''Kompendij socioloških teorij''. Ljubljana, 2004, str. 57.</ref></blockquote>
 
==Zgodovina sociologije==
 
Sociologija je bila kot samostojna znanost priznana šele konec 19. stoletja. Kot samostojna veda se je v tem obdobju odcepila od filozofije, ekonomije, političnih ved in etnologije. Zgodovina njenega nastanka je tesno povezana z razvojem civilne družbe v Evropi v 19. stoletju, ter s progresivno industrializacijo.
Predhodnike sociologije lahko zasledimo že v vedi o zgodovini, v nacionalni ekonomiji, pa tudi v novinarstvu in v policijskih vedah. Mislece, kot so Henri de Saint-Simon, [[Karl Marx]] in Herbert Spencer, ki so delovali na začetku in v sredini 19. stoletja, danes obravnavamo kot sociološke klasike (Pri sociologiji so nam zmeraj tako predavali in tudi predmet se je tako imenoval).
Oče sociologije je bil [[Auguste Comte]] s svojim delom Système de politique positive, ou Traité de sociologie, instituant la religion de l’humanité, ki je bilo izdano v štirih delih v letih od 1851 do 1854. Sociologija poskuša vse od svojega začetka, deloma z razvojem, deloma v nasprotju s starejšimi avtorji, ki so se prav tako ukvarjali z družbenim delovanjem, oblikovati svoje zahteve po »lastnem predmetu spoznanja«.
Za Comteja je ta predmet »socialna fizika« (physique sociale), ki jo razlikuje v skladu z zakoni socialne statike in socialne dinamike. Za Emila Durkheima je »družbeno dejstvo« (fait social) oz. »sociološko dejstvo«, ki obstaja zunaj individualne zavesti in ima prepričljiv značaj. Za Ferdinanda Tönniesa tvorijo predmet sociologije »socialna bistva«, to pomeni »želja po socialni afirmaciji«, ki temelji na socialnih stikih. Za Maxa Webra pa je to »socialno delovanje«.
 
4

urejanja