Znanstvena metoda: razlika med redakcijama

dodanih 534 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
m (pp)
{{ikona en}} [[Isaac Newton]] (1687, 1713, 1726). »[4] Rules for the study of [[natural philosophy]]«, ''[[Philosophiae Naturalis Principia Mathematica]]'', Third edition. The General Scholium containing the 4 rules follows Book '''3''', ''The System of the World''. Reprinted on pages 794-796 of [[I. Bernard Cohen]] and Anne Whitman's 1999 translation, [[University of California Press]] ISBN 0-520-08817-4, 974 pages.
</ref> Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z [[opazovanje]]m in [[poskus|eksperimentiranjem]] ter oblikovanja in preizkušanja [[hipoteza|hipotez]].<ref>{{ikona en}} [http://www.m-w.com/dictionary/scientific%20method scientific method], ''[[Merriam-Webster|Merriam-Webster Dictionary]]''.</ref>
 
Znanstvena metoda je način za pridobivanje novega znanja. V primerjavi z drugimi metodami se razlikuje predvsem v tem, da se opira na dejstva in predvideva da so ugotovitve lahko tudi napačne. Preskušanje se običajno zastavi tako, da bi se v naprej zastavljena teorija ovrgla. Običajno je težko dokazati, da nekaj zagotovo drži, obratno pa ne nujno. Številne ugotovitve so veljale dolgo časa za pravilne, dokler s poskusom ni bilo pokazano drugače. Najbolj poznana zmota je gotovo ta, da je [[zemlja]] središče vesolja.
 
Bistvo znanstvene metode je najprej v natančnem opisu pojava, zato da ne bi nastal dvom o tem za kaj gre. Nato se postavi hipoteza oziroma predpostavka, kar pomeni, da v naprej poskušamo povedati kako si opazovan pojav razlagati. Na podlagi postavljene hipoteze naredimo napoved rezultatov in nato izvedemo preizkus, da ugotovimo, kako se napoved ujema z realnostjo. Poskus je bistven del znastvene metode, ključno pa je tudi, da je ponovljiv in lahko vsak pride do podobnih rezultatov in zaključkov. V veliko primerih je mogoče znastveno metodo uporabiti na opisan način, včasih pa ne, na primer v [[astronomija|astronomiji]], ker imamo na voljo le opazovanje, zato poskušamo hipotezo postaviti na način, da bi zajela čim večji krog pojavov in se skladala s podatki, pridobljenimi iz opazovanj. Pri tem nam lahko pomaga povezovanje obstoječega znanja.
Brezimni uporabnik