Šmalkaldenska zveza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.2+) (robot Spreminjanje: de:Schmalkaldischer Bund |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Potem ko je cesar Karel V. leta 1530 na državnem zboru v Augsburgu zavrnil veroizpoved, ki so jo predložili pristaši [[Luter|Lutra]] in jo poznamo kot [[augsburška veroizpoved]] (confessio Augustana), je državnim stanovom, ki se niso pokoravali cesarjevi volji, po zakonih [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] grozila t. i. ''Reichsexekution'', pokoritev z vojaško silo. Da bi se pred njo zavarovali, so že koncem leta 1530 sklenili obrambno zvezo: dežele Volilna Saška, Hessen, Anhalt-Bernburg, Mansfeld, Braunschweig-Lüneburg in -Grubenhagen, Erbach ter mesti Magdeburg in Bremen. V začetku naslednjega leta se jim je pridružilo še kakih deset mest pod vodstvom [[Strasbourg]]a in 27. februarja 1531 so v [[Schmalkalden]]u (Turingija) podpisali pogodbo, v kateri so priznali augsburško veroizpoved in se zavezali, da si bodo medsebojno vojaško pomagali v primeru, ko bodo napadeni zaradi protestantske veroizpovedi. Vodenje zveze sta izmenično prevzeli tedaj najmočnejši med njimi, [[Saška (volilna kneževina)|Volilna Saška]] in [[Hessen]]. Pogodbo so podpisali za 6 let in jo leta 1537 obnovili za 10 let.
Šmalkaldenska zveza je veliko prispevala k širitvi protestantizma v Nemčiji. Vanjo so vstopali vedno nove dežele in mesta. Širilo se je spoznanje, da
Vse večja moč in samostojnost lokalnih gospodov seveda ni bila po godu cesarju. Kot veren [[Katolištvo|katoličan]] je bil tudi trdno prepričan, da cesarstvo mora ostati enotno in katoliško. A petnajst let neprestanih vojn, največ s Turki in Francozi, mu ni omogočalo, da bi se posvečal notranjim problemom cesarstva. V tem času šmalkaldenska zveza ni imela veliko dela z obrambo protestantizma, začela pa se je v 1540-tih letih krhati navznoter.
Pojavljati so se začela nasprotja med [[Luteranstvo|luteranci]] in drugimi različicami [[Protestantizem|protestantizma]], ki jih augsburška veroizpoved ni podpirala. Za bolj zadržane članice je bila moteča
Leta 1546 je cesar Karel V. z mirom v Crepyju zaključil vojno s Francozi v Italiji in se posvetil razmeram v Nemčiji. [[Papež Pavel III.]] je bil pripravljen plačati najemniško vojsko za boj proti protestantom. Cesar je izobčil oba voditelja šmalkaldenske zveze (formalno zaradi napada na Braunschweig-Wolfenbüttel) in s tem prestrašil nekaj članov zveze, da so prestopili v njegov tabor. Z [[Mavricij Saški|Mavricijem Saškim]] je sklenil pogodbo, v kateri mu je za sodelovanje obljubil [[Volilni knez|volilni naslov]] bratranca Ivana Friderika in ozemlja, ki so bila na ta naslov vezana. Sledila je t. i. [[šmalkaldenska vojna]], v kateri je cesar leta 1547 zmagal in zaprl oba voditelja zveze. Istočasno se je iztekla tudi pogodba, podpisana v Schmalkaldenu. Niso je več obnavljali, zveza je razpadla.
| |||