Pisemski roman: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Viri: +ktgr
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Pisemski roman''' ali '''roman v pismih''' je [[roman]] v obliki [[pismo|pisem]], ki jih piše ena ali več [[Izmišljena oseba|izmišljenih oseb]]. VsebujejoNizi pisem lahko tudivsebujejo vložne zgodbe v obliki izsekov iz dnevnikov, časopisov ipd. V novejšem času je za to obliko romana pogosta uporaba dokumentov v elektronski obliki ([[elektronska pošta]], deli besedil iz [[blog]]ov ipd.).
 
Pisma zgodbi omogočajo večjo verjetnost, ker posnemajo delovanje v resničnem življenju. Taka oblika romana omogoča večje možnosti odkrivanjaza opis čustev, bolj poglobljeno sledenje notranjega doživljanja glavnih likov. V nekaterih delih je zaslediti posredovanje filozofskih, propagandnih in moralnih mišljenj.
 
==Vrste pisemskega romana==
Vrstica 8:
*monologni - pisma, ki jih piše samo ena oseba
*dialogni - pisma, ki si jih med seboj izmenjujeta dve osebi
*roman, kjer pismaje pišejoavtorjev tri osebe alipisem več
 
==Zgodovinski razvoj==
 
Za nastanek pisemskega romana sta v literarni vednivedi uveljavljeni dve teoriji. PrvaPo trdi,eni dateoriji žanr izvira iz romanov, vpo katerihdrugi soa seiz pojavljala vstavljena pisma. Druga teorija zagovarja, da je nastanek te oblike romana povezan z zbornikizbornikov pisem in poezije. Prvo delo je roman ''Prison of Love'' ([[Diego de San Pedro|Diego de San Pedro]], 1485), kjer vstavljena pisma že prevzamejo pripoved.
 
V [[antika|antiki]], natančneje v dobi helenizma in pozne antične književnosti, je [[epistle|epistola]] pomenila izmišljeno pismo slavne osebnosti (npr. [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], pojavljala pa so se tudi pisma, ki so kazala notranjo povezanost (npr. Alkifronova Pisma na Heteri). V [[rimska književnost|rimski književnosti]] je imela epistola dve glavni funkciji: prva je bila izpostavljanje lastnega mnenja in pogleda na moralna in filozofska vprašanja ([[Horacij|Horacijeve]] ''Epistole''), druga pa je bila namenjena razvijanju romantičnih in sentimentalnih tem, največ ljubezenskih ([[Publij Ovidij Naso|Ovid]], ''Heroide'').V [[srednji vek|srednjem veku]] je poudarek na razvoju druge tradicije, v času renesanse pa oživi tudi prva. V [[17. stoletje|17. stoletju]] se obe tradiciji začneta uporabljati na načine, ki ju približajo [[epika|epskim]] oblikam: pisemski roman daje živost didaktičnim in komičnim zgodbam, primeren je za odkrivanje skrivnosti ženskega srca ([[Aphra Behn|Aphra Behn]],[[Love-Letters Between a Nobleman and His Sister]]) in daje občutek povezanosti v [[kronika|kronikah]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] se pisemski roman začne uporabljati za izražanje družbene kritike in v namene filozofskih razprav.