Stane Bernik: razlika med redakcijama

dodanih 162 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
'''Stane Bernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[urednik]] in [[likovni kritik]], * [[29. april]] [[1938]], [[Prizren]], [[Kosovo]].
 
== Življenje in delo ==
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na [[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je [[zaslužni profesor]] predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Akademijo je mandat pred upokojitvijo vodil kot dekan. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike, nove zvrsti. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal večizhodiščne študijštudije o slovenskih mestih, med drigimidrugimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatroskega društva. Kot likovni kritik se posebej posveča področjem arhitekture, urbanizma in oblikovanja ter izbranim poglavjem fotografije [[Veno Pilon]], kot urednik in soavtor pa dela tudi pri [[leksikon|leksialnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na
[[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal več študij o slovenskih mestih, med drigimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatroskega društva. Kot kritik se posebej posveča področjem arhitekture, urbanizma in oblikovanja, kot urednik in soavtor pa dela tudi pri [[leksikon|leksialnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 
== Bibliografija ==
1.475

urejanj