Klerikalizem: Razlika med redakcijama

dodanih 490 zlogov ,  pred 7 leti
m
popravki, wikif
(novo, nedokončano)
 
m (popravki, wikif)
'''Klerikalízem''' je težnja za uveljavitev [[kler|klera]] ([[Cerkev (organizacija)|cerkvenih]] dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja [[Verstvo|verskega]] učenja. V zgodovini človeških [[Civilizacija|civilizacij]] je [[duhovnik|duhovstvo]] imelo različne vloge. V [[Teokracija|teokratskih]] družbah je v rokah klera vsa posvetna oblast; nasprotno pa je sodobno pravilo [[Ločitev vere in države|ločitve vere in države]], po katerem naj se duhovstvo sme ukvarjatiukvarja samo z verskim učenjem in obredjem.
 
[[Vera|Verovanja]] so vsekakor ena izmed opor družbenega ustroja, zaradi česar mora vsaka oblast upoštevati ne le verovanja podložnikov ampak tudi vzpostaviti razmerje med oblastjo in duhovstvom [[Religija|religij]], ki delujejo v državi.
 
==Primeri razmerij med cerkveno in državno oblastjo==
Izraziti primeriPrimera [[Teokracija|teokracij]], ko oblast v celoti temelji na religiji in jo izvaja duhovščina, sta v sodobnem svetu so [[Iran]] in [[Sveti sedež|papeška država (Sveti sedež)]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]; s tem, da se [[papež]] spričo majhnosti preostalega državnega ozemlja [[Papeška država|Papeške države]] (mesto [[Vatikan]]), ukvarja predvsem z zadevami svetovne Rimskokatoliške cerkve.
 
[[Izrael|IzraelaIzrael]], čeprav temelji na [[Judovstvo|judovstvu]], zaradikot nacionalno-verskem konceptu. Zaradi notranjega ustroja judovske cerkve, neIzraela moremoni štetipovsem medteokratska teokratske državedržava. Judovsko [[duhovnik|duhovstvo]] na državoposvetno oblast vpliva posredno, skozi verovanja državljanov.
 
V [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in nekaterih [[Skandinavija|skandinavskih]] državah ([[Danska]], [[Norveška]] in [[Švedska]]) so [[Kralj|kralji]] tudi cerkveni poglavarji, s tem, davendar je njihova funkcija tako v cerkveni kot posvetni oblasti zelo omejena. V zgodovini je primerov enotnosti verske in posvetne oblasti bilo veliko. [[Rimski cesar|Rimski cesarji]] in [[Faraon|egiptovski faraoni]] niso bili le hkrati verski in posvetni poglavarji ampak celo [[božanstvo|božanstva]]. ZlastiPodobno je bilo v starem Egiptu, pavendar so verjetno večjo moč od faraona imeli visoki svečeniki.
 
[[Pravoslavna cerkev|Pravoslavne cerkve]], ki so v načelu [[Avtokefalnost|avtokefalne]], kar že izraža povezanost cerkvene in državne oblasti,. naPravoslavje svojje načinposebno skušajo čim bolj sodelovati pri oblasti. Posebnopolitično prakso so razvilerazvilo tako v ([[Bizantinski imperij|bizantinskem imperiju]] kot v [[Ruski imperij|ruskem carstvu]], pa tudi v manjših državah. Pravoslavni kler se je skušal čim bolj približati vladarju in lokalnim oblastem, a vladarja ne priznava kot nadrejenega cerkvi. Vladarje pridobiva z verskimi častmi, kot zaščitnike cerkve, božje maziljence in, posmrtno, z morebitnim posvečenjem v [[Svetnik|svetnike]]<ref>SvetnikZa svetnike je celoproglašeno zloglasniveč ruskih carjev. Za [[Kanonizacija|kanonizacijo]] zloglasnega carja [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]], zaradise zaslugzavzemajo zaskrajni utrjevanjenacionalistični državekrogi. inUradna pravoslavjaRuska pravoslavna cerkev je proti. (glej v [[ruščina|rus.]]Wiki:[[:ru:Вопрос о канонизации Ивана Грозного|Вопрос о канонизации Ивана Грозного]] (Vprašanje kanonizacije Ivana Groznega)</ref>. Doktrina največje, [[Ruska pravoslavna cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] (RPC) razločuje pojma: ''cezaropapizem'' in ''papocezarizem'' - prvi naj bi označeval nadoblast carja nad cerkvijo, drugi pa nadoblast ([[Patriarh|patriarha]]) nad carjem. [[Doktrina]] RPC je »niti - niti«, zagovarja čim večjavečjo povezanost dveh vejobeh oblasti nad ljudmi, brez nadoblasti ene ali druge<ref>[http://azbyka.ru/religii/konfessii/bulgakov_ocherki_ucheniya_pravoslavnoy_tserkvi_21-all.shtml protojerej S. Bulgakov, Pravoslavje in država], [[Ruščina|rus.]]: Сергий БУЛГАКОВ Православие и государство, Православие: очерки учения православной церкви, [http://www.webcitation.org/query?url=http%3A%2F%2Fazbyka.ru%2Freligii%2Fkonfessii%2Fbulgakov_ocherki_ucheniya_pravoslavnoy_tserkvi_21-all.shtml&date=2012-04-29 arhivirano]</ref>. Pravoslavna cerkev se ne ukvarja z ustanavljanjem versko obarvanih strank, kot so na primer krščanske stranke v tistih strankarskih demokracijah, kjer ni dosledno izvedena ločitev vere in države.
 
Za razlikoZgodovinsko je klasičnaRimsko papeškakatoliška doktrinacerkev zahtevala nadoblast cerkve nad posvetno oblastjo, kar se. [[obredObred]]no se to izkazuje s tem, da je papež kronalkrona kralje<ref>Angleški kralj [[Henrik VIII.]] je nadoblast cerkve zavrgel in se sam postavil na čelo [[Anglikanska cerkev|Anglikanske (Episkopalne) cerkve]]. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je to obredno zahtevo prekršil s tem, da je od duhovna sprejel cesarsko krono in si joojo sam nadel.</ref>.
 
Ne glede na formalno povezavo med posvetno in cerkveno oblastjo se v vsaki državi kler kot organizirana družbena strukturaskupina prizadeva uveljaviti čim večji vpliv na posvetno organizacijo oblasti (zakonodajo v [[parlament]]u, [[sodstvo|sodno prakso]], nastavljanje visokih uradnikov). To tendenco, če je izrazita, imenujemo klerikalizem, nasprotovanje pa [[Antiklerikalizem|antiklerikalizem]].
 
==Klerikalizem v Sloveniji==
 
==Glej tudi==
*[[Klerofašizem|Klerofašizem]]
*[[Opus Dei]]
 
==Viri in opombe==
1.689

urejanj