Sekta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Redakcija 3450928 uporabnika 89.142.54.30 (pogovor) razveljavljena
Vrstica 18:
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|sekta|Sekta}}
Verske sekte je v 17. stoletju ustanovil George Fox. Svoje privržence (kvekerje) je učil naj “trepetajo pred božjo besedo”. Kvekerji odločno nasprotujejo vojaški službi in zabavljaštvu. Zaradi njihovega nasprotovanja vojaških služb so jih na začetku v Angliji preganjali. Z zakonom o strpnosti so leta 1689 tudi v Angliji smeli svobodno izražati svojo vero in opravljati svoje verske obrede. Kvekerji so bili eni prvih, ki so se zavzemali za odpravo sužnjelastništva in enakopravnost žensk in moških. Za svoje miroljubno delovanje so leta 1947 dobili tudi Nobelovo nagrado za mir. Danes so pripadniki te verske ločine najbolj razširjeni v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji in Kanadi.
 
Jehôvove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu okoli 7,659.019 pripadnikov. So ena od krščanskih skupnosti, ki uporabljajo Sveto pismo z zgolj 39 knjigami Stare zaveze (namesto 46), ker ne priznavajo sedmih knjig ker po njihovem prepričanju niso navdihnjene od Boga. Obenem pa zavračajo tudi temeljne verske resnice iz nicejsko-carigrajske veroizpovedi, ki velja za temeljno vodilo velike večine krščanskih cerkva. Jehovove priče so najbolj znani po oznanjevanju svoje vere in po revijah Stražni stolp in Prebudite se, ki jih zastonj delijo ljudem. Za Jehovove priče je pomembno, da njihovo verovanje temelji na Bibliji in ne zgolj na človeških domnevah oziroma religioznih veroizpovedih. Na 39 knjig Stare zaveze in 27 knjig Nove zaveze gledajo kot na navdihnjene od Boga in zgodovinsko točne. To, čemur ljudje na splošno rečejo Nova zaveza, imenujejo Krščanski grški spisi, Staro zavezo pa Hebrejsko-aramejski spisi. Opirajo se na oboje, grške in hebrejske spise, ter jih jemljejo dobesedno, razen kjer se iz izrazov oziroma sobesedila jasno vidi, da so napisani v prenesenem ali simboličnem pomenu. Verujejo, da so se mnoge biblijske prerokbe že izpolnile, nekatere se izpolnjujejo sedaj, druge pa se bodo še izpolnile. 'Krepko besedilo Rastafarijanstvo je versko gibanje, ki sprejema Haileja Selassieja I., zadnjega cesarja Etiopije. Sam naziv rastafarijstvo izhaja iz Ras (‘princ, vojvoda, glavar ...’) Tafari Makonen, predkronskega imena Haileja Selassieja I. Sámo gibanje se je začelo v tridesetih letih 20. stoletja na Jamajki med pripadniki črnega delavskega razreda in kmečkega prebivalstva, izšlo pa je iz razlag Svetega pisma, deloma temelječih na Selassiejevem edinega afriškega monarha popolnoma neodvisne države in na njegovem nazivu Kralj kraljev, Gospod gospodov in Zmagoviti Judov lev. Drugi dejavniki, ki so vodili do njegovega povečanja, so kajenje kanabisa, afrocentrična družbena in politična prizadevanja, ki vključujejo nauke jamajškega publicista in organizatorja Marcusa Mosiaha Garveyja, ki je bil velikokrat označen za preroka, katerega politično in kulturno videnje je pomagalo navdihniti novo svetovno gibanje in pogled. Gibanje običajno imenujejo rastafarijanstvo, čeprav imajo nekatere raste ta izraz za nepravilen.
Približno 5–10 odstotkov Jamajčanov se razglaša za pripadnike rast. Mnogi rastafarijanci so popolnivegetarijanci (I-tal), kar dejansko pomeni predpisano hrano po starozaveznih Mojzesovih knjigah – Tretji (Levitik) in Peti (Devteronomij).
Kult je najmanjša verska organizacija. Ima malo članov in nima institucionaliziranih skupinskih norm; članstvo je prostovoljno in ni formalizirano. Pripadniki kultov lahko ohranijo vezi s formalno obliko verske organizacije. Kult ni v sporu z drugimi prevladujočimi veroizpovedi v družbeni skupnosti, kjer deluje. Kulti so: spiritualisti privrženci transcendentalne meditacije Večja verska organizacija je sekta.
Terminologija določenega področja ali besedila.Lahko se nanaša na terminološko vedo kot vedo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi. Terminološka veda se ukvarja s termini kot poimenovanji za specializirane pojme določenega strokovnega področja. Inventar jezikovnih poimenovanj pojmov neke stroke imenujemo tudi terminologija, na primer geološka, medicinska, planinska terminologija. O tem, kaj v določenem besedilu razumemo kot termin, nam namreč največ povedo značilnosti besedila in okoliščine njegovega nastanka, seveda pa tudi neposredno besedilno okolje izraza
{{stublist}}