Esej: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp |
|||
Vrstica 77:
Na idejnem področju so na slovenske esejiste precej vplivali tuji filozofi in misleci, kot so [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Henri Bergson]], [[Søren Kierkegaard]], [[Miguel de Unamuno]], [[Martin Heidegger]], [[Ludwig Wittgenstein]], [[Hans-Georg Gadamer]] in drugi. Njihove ideje so lahko podlaga za književne interpretacije ali pa za esejiziranje o eksistencialnih temah, o času, strahu in tesnobi, o ljubezni, o življenjskem smislu, o medčloveški razdalji ter bližini ...
Sodobna slovenska esejistika se v bistvenih značilnostih tematsko ne oddaljuje od esejistike druge polovice dvajsetega stoletja. Eseji, ki obravnavajo književna vprašanja, predstavljajo najširši tematski krog. V tem oziru je v ospredju premišljevanje o slovenski književnosti (Čander, Möderndorfer, Skrušný, Taufer, Virk, Vovk, Zorn, Zupan), tuji književnosti (Bajt, Čander, Kovačič, Möderndorfer, Štefančič, Zupan), lastnem pisanju (Jančar, Möderndorfer, Taufer, Brvar, Zupan), esejiziranje o posameznih literarnih smereh, obdobjih, oblikah in nacionalnih književnostih (Bajt, Čander, Grafenauer, Jančar, Kovačič, Möderndorfer, Pintarič, Taufer, Zupan) ter ontološka in fenomenološka vprašanja literature (Grafenauer, Kovačič, Taufer, Zorn, Zupan). Tematsko področje umetnosti je obširno ter se povezuje s splošnejšimi vprašanji kulture in gledališča. Drago Jančar, Dušan Jovanović, Vinko Möderndorfer, Vinko Ošlak, Miha Pintarič, Denis Poniž, Ifigenija Simonović, Igor Zabel in Ciril Zlobec so v esejih odgovarjali na vprašanja o pojmu kulture in kulturnosti, o gledališču, temo kulture so postavljali v medsebojno razmerje z vero ipd.
Nadaljnje vidnejše področje pomenijo problemi naroda in slovenstva, ki se ukvarjajo z vprašanji jezika, slovenske pretekle politične obrobnosti, slovenskega statusa v Jugoslaviji ter osamosvojitvenih procesov, intenzivneje se obračajo k vprašanjem globalizacije in slovenskega vstopa v Evropsko zvezo. Med vidnejšimi pisci so Viktor Blažič, Branko Gradišnik, Drago Jančar, Miran Košuta, Lojze Kovačič, Boris Pahor, Miha Pintarič, Vinko Ošlak, Vlado Šav ter Veno Taufer.
Med bivanjskimi temami v sodobni slovenski esejistiki izstopajo vprašanja temeljnih problemov človekovega obstoja in bivanja, vprašanja o človeku, smislu in smrti, tematizacije Boga, resnice, spoznanja, lepote, ljubezni in podobne teme v okviru eksistencialnih vprašanj. Vidnejši esejisti tega področja so Edvard Kovač, Vinko Ošlak, Tone Pavček, Miha Pintarič, Marija Švajncer in Tomo Virk.
(Avto)biografske in dnevniške eseje pišejo Mitja Čander, Milan Dekleva, Branko Gradišnik, Drago Jančar, Lojze Kovačič, Veno Taufer in Uroš Zupan. Eseje z elementi potopisa med drugimi pišejo Drago Jančar, Vinko Möderndorfer, Tone Pavček, Ifigenija Simonović, Aleš Šteger in Uroš Zupan.
Eseji, ki se na prelomu tisočletja osredinjajo na vprašanja povezana z naravo in okoljem, prinašajo razmišljanje o naravi, njeni čarobnosti in lepoti, njenem spreminjanju, o pokrajini, živalih, rastlinju, iskanju povezav med naravo in kulturo, o čaščenju narave, o razlikah in povezanosti umetnega in naravnega ipd. Te teme sta poudarjala predvsem Iztok Geister in Vinko Ošlak.
=== Znani slovenski esejisti ===
| |||