Josipina Turnograjska: Razlika med redakcijama

Napisala je osemintrideset [[povest]]i. Pisala je od leta 1850 - 1852. Sprva je pisala kratke poučne zgodbice z moralno tendenco (''Popotnik, Svoboda, Domoljubje, Povračilo''). Gre za zgodovinske (''Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski vjeti vojaki, Marula, Nesrečen prepir, Katarina, ruska carica, Svobodoljubna Slavjanka, Nedolžnost in sila - povest o Veroniki Deseniški'') in aktualne politične dogodke, pomen slovanstva (''Poljski rodoljub, Svoboda'') in doživljanje narave. Objavljala je v ''[[Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' in ''Zori''. Eno njenih najbolj znanih del je povest o ''Veroniki Deseniški'', z naslovom ''[[Nedolžnost in sila|Nedolžnost in sila]]''. Povest ''Izdajstvo in sprava'' govori o albanskem junaku [[Gjergj Kastrioti Skenderbeg|Kastriotu]], ''Boris'',govori o pokristjanjevanju [[Bolgari|Bolgarov]], zgodba ''Slavljanski mučenik'', pa o [[Slovaki|slovaškem]] političnem junaku. Ženske nastopajo kot nosilke nadnaravne moči (''Marula''), nadzemeljske lepote (''Veronika Deseniška''), kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zvestobe (''Zvestoba do smrti''). Junaška dekleta ali žene v odločilnih trenutkih prevzamejo nase odgovornost. Junakinje, kot je Rožmanova Lenčiča, poprimejo tudi za orožje, Katarina reši Ruse pred Turki, Marula in Slavljanka zmoreta v odločilnih trenutkih bitke nagovoriti in prepričati celo vojsko. Na Josipino Turnograjsko je vplivala zlasti Božena Nemcova, spise sta ji popravljala Lovro Pintar in Lovro Toman.

 

 

== Viri ==