'''Ustaši''' so bili Hrvati, ki so se bojevali proti [[turški vpadi|vdoru Osmanov]] od 14. do 16. stoletja. Pogosteje pa se izraz »ustaši« navezuje na pripadnike hrvaškega nacionalističnega gibanja z začetkom okoli leta 1930, katerega vodja je bil [[Ante Pavelić]]. Poimenovanje izvira iz [[hrvaščina|hrvaške]] besede ''ustati'', ki pomeni vstati.
== Zgodovina ==
[[Slika:Ustasaguard.jpg|thumb|right|320px|Ustaški stražar med mrtvimi ujetniki v [[Taborišče Jasenovac|taborišču Jasenovac]]]]
Izvor gibanja sega v leto 1861, s Hrvatsko Stranko Prava (HSP)'' pod vodstvom [[Ante Starčević|Anteja Starčevića]]. V 20. letih ga je nasledil Ante Pavelić, ki se je kmalu povezal z italijanskimi fašisti. Pavelić je nasprotoval komunizmu in kapitalizmu, agresivnost in celo terorizem so se stopnjevali. Leta 1929 po državnem udaru [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra I.]] je celotna stranka HSP vključno z Pavelićom emigrirala v sosednje države (Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska). Tam so organizirali velike propagande za Hrvate po vsej Evropi, v zameno pa so bili financirani s strani [[Benito Mussolini|Mussolini]]ja, kateri jim je priskrbel tudi azil in nekaj taborišč za urjenje vojakov. Mussolinijev glavni cilj je bil destabilizirati in porušiti novonastalo jugoslovansko državo. Od tukaj naprej lahko govorimo o ustaškem gibanju.
Kasneje se bolj povežejo s [[Adolf Hitler|Hitler]]jem, saj vidijo da bodo pri njemu dobili več podpore (tako so leta 1934 organizirali atentat na kralja Aleksandra I.). Med 2. svetovno vojno so s podporo nacionalistov, italijanskih fašistov in nemških nacistov postali edina dovoljena stranka v Hrvaški in ustanovili [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno Državo Hrvaško]]. V tem obdobju so izvedli masovne pokole na celotnem ozemlju, v katerih naj bi ubili skupaj več stotisoč Srbov, Romov, Judov in političnih nasprotnikov. Njihov glavni nasprotnik so bili Srbi.
Ko so leta 1945 zavezniki skupaj s [[Josip Broz - Tito|Tito]]m prodirali na njihovo ozemlje, so se ustaši umaknili v Avstrijo. Po vojni je Vatikan podprl beg ustašev, ki so se v večini skrili po Avstriji. Tudi Pavelić je preživel nekaj let v nekem avstrijskem samostanu, nato pa se je preko Italije preselil v Argentino.
