Brižinski spomeniki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 19:
V času Brižinskih spomenikov so bili [[Krščanstvo|krščanski]] [[Bogoslužje|bogoslužni obredi]] drugačni kot danes, za to dobo je značilna raznolikost v besedilih in posameznih sestavinah obredov. [[Rimskokatoliška cerkev|Rimski]] obred se je razlikoval od obredov v [[Frankovsko cesarstvo|frankovskih deželah]], 754. leta pa je frankovski vladar [[Pipin Mali|Pipin]] določil, da je treba sprejeti rimske obredne navade. [[Karel Veliki|Karel Veliki]] je poudarjal, da je [[latinščina]] edini jezik kulture in [[Bogoslužje|bogoslužja]], a je škofom naročal, da je vernikom treba razlagati resnice in [[Molitev|molitve]], zlasti [[Veroizpoved|izpoved vere]] in [[Očenaš|očenaš]] v jeziku, ki ga razumejo.<ref>Smolik: 1996</ref> Tudi pri [[Sveti krst|krščevanju]] in [[Pokora|spokornih]] obredih so [[duhovnik]]i uporabljali domači jezik, predvsem ko je obred zahteval sodelovanje vernika.
V tem času so se uveljavljale tudi različne spokorne prakse: starokrščansko oz. antično kanonično javno pokoro v [[Postni čas|postnem času]], ki jo je spremljala molitev vernikov, opravljali pa so jo od [[Pepelnica|pepelnice]] do [[Veliki četrtek|velikega četrtka]], in pa osebno oz. [[Sveta pokora|zasebno spoved]], ki so jo na celinsko [[Evropa|Evropo]] prinesli irski [[misijonar]]ji: po priznanju [[greh]]ov je spokornik takoj prejel odvezo (za manjše in [[Sedem smrtnih grehov|smrtne grehe]]), ko je obljubil, da bo opravil naloženo [[Pokora|pokoro]]. V [[Bavarska regija|bavarskih]] deželah je iz teh dveh praks (skupnega spravnega obreda in novega načina odveze) nastal poseben obred, ko so [[škof]]je in pozneje [[duhovnik]]i nekajkrat letno vernikom, ki so se skupno izpovedali, podelili odvezo od grehov<ref>Smolik: 1996</ref> ‒ obred '''javne''' ali '''splošne (očitne) spovedi''', ki je moral biti v '''domačem jeziku'''. Ta obred je postajal samostojno spokorno opravilo in tako del nedeljskega mašnega bogoslužja. Že pred letom 1000 so na tem področju pri maši izpovedali tudi vero, zato so skupno kesanje začeli s kratko [[Veroizpoved|izpovedjo vere]] in omenjanjem različnih [[Svetnik|svetnikov]] kot priprošnjikov.
== Vsebina ==
| |||