Živo srebro: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp.
Vrstica 192:
== Nahajališča ==
[[Slika:Mercury output2.PNG|thumb|left|300px|Svetovna proizvodnja živega srebra leta 2005]]
Živo srebro je izredno redek element, ki je v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] udeležen s samo 0,08 ppm.<ref>Ehrlich, H. L., Newman D. K., ''Geomicrobiology'', CRC Press, 2008, str. 265, ISBN 9780849379062, [http://books.google.com/?id=GerdDmwMTLkC&pg=PA265]</ref> Ker se geokemijsko ne meša z elementi, ki tvorijo večino skorjine mase, so živosrebrove rude lahko zelo koncentrirane. Najbogatejše rude vsebujejo do 2,5 % kovine, najsiromašnejše pa najmanj 0,1 %, kar je še vedno 12.000 krat več od povprečja. Pojavlja se lahko kot samorodno živo srebro ali v [[cinabarit]]u (HgS), [[korderoit]]u (Hg<sub>3</sub>S<sub>2</sub>Cl<sub>2</sub>), [[livingstonit]]u (HgSb<sub>4</sub>S<sub>8</sub>) in drugih [[mineral]]ih. Najpogostejši je cinabarit.<ref>{{cite journal|author=Rytuba, J.J.|title=Mercury from mineral deposits and potential environmental impact|journal=Environmental Geology|volume=43|issue=3|pages=326–38|doi=10.1007/s00254-002-0629-5}}</ref> Rude so najpogostejše v zelo mladih orogenih pasovih, kjer je gosta kamnina izrinjena v Zemljino skorjo, termalnih vrelcih in drugih ognjeniških področjih.<ref>[http://pubs.usgs.gov/circ/c1196u/Circ_1196_U.pdf ''Mercury Recycling in the United States in 2000''], USGS, [http://pubs.usgs.gov/circ/c1196u/Circ_1196_U.pdf]. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>
 
Po letu 1558, ko so v [[Mehika|Mehiki]] odkrili postopek za pridobivanje srebra iz srebrove rude s pomočjo živega srebra, je živo srebro postalo glavni steber gospodarstva [[Španija|Španije]] in njenih ameriških kolonij. Uporabljalo se je predvsem v donosnih rudnikih Mehike in [[Peru]]ja. Na začetku so bili edini vir živega srebra za kolonije kraljevi rudniki v Almadénu v južni Španiji.<ref>Burkholder, M., Johnson, L., ''Colonial Latin America'', Oxford University Press, 2008, str. 157–159, ISBN 0195045424.</ref> Ko so živosrebrovo rudo odkrili tudi v Ameriki, so v pokrajini Hauncavelici v Peruju od leta 1563 v treh stoletjih proizvedli več kot 100.000 ton živega srebra. Postopki amalgamiranja rude za proizvodnjo srebra so se uporabljali do poznega 19. stoletja, kar je ustvarjalo veliko povpraševanje po živem srebru.<ref>Jamieson, R.W., [http://books.google.com/?id=a4hPCX2XWDIC&pg=PA33 ''Domestic Architecture and Power''], Springer, 2000, str. 33, ISBN 0306461765.</ref>
Vrstica 205:
Leta 2005 je bila največji svetovni proizvajalec živega srebra [[Kitajska]], ki je proizvedla dve tretjini svetovne proizvodnje. Kitajski sledi [[Kirgizistan]].<ref>''World Mineral Production'', British Geological Survey, NERC, London, 2007.</ref> Nekaj živega srebra proizvedejo tudi druge države iz anodnega blata pri elektrolitskem rafiniranju [[baker|bakra]] in odpadnih vod.
Rudarjenje cinabarita in pridobivanje kovine sta bila zaradi toksičnost živega srebra vedno zelo nevarna procesa in stalen vzrok zastrupitve z živim srebrom.<ref>[http://act.credoaction.com/campaign/thanks_mercury/?rc=fb_share1 ''About the Mercury Rule'']</ref> Na Kitajskem so zato privatne rudarske družbe pri odpiranju novih rudnikov cinabarita še v 1950. letih zaposlovale zapornike. Samo družba Luo Xi je pri kopanju novih rudniških rovov zaposlovala več tisoč zapornikov.<ref name="GREEN">Sheridan{{cite M.news|author=Sheridan, [[M|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6211261.ece '''|title=Green' Lightbulbs Poison Workers: hundreds of factory staff are being made ill by mercury used in bulbs destined for the West'', |publisher=The Sunday Times, London, Združeno kraljestvo, |date=3. maj 2009.}}</ref> Zdravje rudarjev je zelo ogroženo tudi v dobro urejenih rudnikih.
 
Direktiva [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], da se bodo po letu 2012 lahko uporabljale samo varčne fluorescenčne sijalke, je vzpodbudila Kitajsko, da je ponovno odprla že opuščene rudnike cinabarita in proizvodnjo živega srebra. Posledica njene odločitve je ponovna velika nevarnost za okolje, predvsem v južnih mestih Foshan in Guangzhou in jugozahodni provinci Guizhou.<ref name="GREEN"/>
Vrstica 294:
* [[Živosrebrova baterija|Živosrebrove baterije]] so [[primarne baterije]], ki so se na široko uporabljale do konca 20. stoletja. Izdelovale so se v različnih velikostih, predvsem kot gumbi. Baterije so imele konstantno delovno napetost in dolgo skladiščno življenjsko dobo, zato so se uporabljale predvsem v svetlomerih v fotoaparatih, kamerah in slušnih aparatih. V 1990. letih se je njihova uporaba zaradi onesnaževanja okolja prepovedala.
* Živo srebro se je uporabljalo v sredstvih za zaščito lesa, [[dagerotipija|dagerotipiji]], srebrenju zrcal, v premazih proti gnitju (do leta 1990), [[herbicid]]ih (do leta 1995), labirintnih igračkah, sredstvih za čiščenje in mobilnih napravah za niveliranje cest. Živosrebrove spojine so se uporabljale kot [[antiseptik]]i, [[odvajalo|odvajala]], [[antidepresiv]]i in [[antisifilit]]iki.
* Med drugo svetovno vojno so zavezniški vohuni domnevno uporabljali živo srebro za sabotiranje nemških letal. Letala naj bi premazovali z živosrebrovo pasto, ki je povzročila hitro korozijo aluminija in poškodbe letal.<ref name="Gray">{{cite news|author=Gray, T.|url=http://www.popsci.com/scitech/article/2004-09/amazing-rusting-aluminum|title=The Amazing Rusting Aluminum|publisher=Popular Science|date=22. septembre 2004|accessdate=7. julija 2009}}</ref>
* V nekaterih postopkih [[elektroliza|elektrolize]], na primer pridobivaju klora iz raztopine kuhinjske soli, so se uporabljale živosrebrove elektrode.
* Nekoč se je uporabljalo tudi za čiščenje topovskih cevi.<ref name='Francis1849'>Francis, G. W., ''Chemical Experiments'', D. Francis, 1849, str. 62.</ref><ref name='Castles2005'>Castles, W.T.. Kimball, V.F., ''Firearms and Their Use'', Kessinger Publishing, 2005, str. 104, ISBN 9781417989577.</ref>
Vrstica 318:
 
=== Topnost v vodi, toksokinetika in mehanizem delovanja ===
[[Strup]]eni učinki živega srebra in njegovih spojin so pogojeni z njegovo [[topnost]]jo. Živo srebro ima največjo topnost v vodi izmed vseh kovin, in sicer je topnost elementarnega živega srebra v vodi pri 25 °C 56 μg/L. Topnost dimetil živega srebra je majhna in znaša pri 20 °C 1 μg/L. Metil živo srebro in etil živo srebro imata relativno dobre lipofilne lastnosti, kar jima omogoča prehajanje preko [[Celična membrana|celičnih membran]] in raztapljanje v mastnih tkivih. Obe spojini je zato težko odstraniti iz organizma.<ref>[http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=9899&page=32 "Chemistry, Exposure, Toxicokinetics, and Toxicodynamics"]. ''Toxicological Effects of Methylmercury''. The National Academies Press: Washington, D.C., 2000.</ref><ref>[http://www.clu-in.org/contaminantfocus/default.focus/sec/Mercury/cat/Chemistry_and_Behavior/ "Mercury - Chemistry and Behavior"]. CLU-IN. Pridobljeno 24. aprila 2012.</ref>
 
Peroralno vnešeno elementarno živo srebro (Hg<sup>0</sup>) se v prebavilih praktično ne absorbira in za odrasle osebe ni strupeno. Absorbirajo se njegove anorganske soli Hg (II), katerih absorpcija je 10 % ali manj, in organke spojine, na primer metil živo srebro CH<sub>3</sub>Hg, katerega absorpcija je 90-100 %. Ker je živo srebro hlapno, se lahko v telo vnese tudi z vdihavanjem.<ref>{{cite journal|author=Černe, K.|title=Toksikologija (težkih) kovin|journal=Medicinski razgledi|volume=48|issue=1-2|year=2008|pages=87|url=http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr09_1_10.pdf}}</ref><ref>[http://www.rzs-idrija.si/hg.htm Rudnik živega srebra, Idrija]. Pridobljeno 2. januarja 2010.</ref> Živo srebro se iz telesa izloča večinoma preko [[ledvica|ledvic]], ki so najbolj izpostavljene, [[debelo črevo|debelega črevesa]] in [[jetra|jeter]], zato so ti organi še posebej izpostavljeni strupenim učinkom.<ref name=elit>Varagić, V.M. in Milošević, M.P. ''Farmakologija'', 13. izdaja. Elit-Medica: Beograd, 1997, str. 634-635.</ref>
Vrstica 330:
Industrijska in komercialna raba živega srebra je zaradi njegove toksičnosti v večini držav urejena z ustreznimi zakoni in predpisi. Živo srebro se povsod obravnava kot poklicna nevarnost, zato so povsod predpisane dopustne in mejne vrednosti in načini odlaganja odpadkov.
Študije posameznih primerov obolenj so pokazale, da se bolezenski znaki, na primer drhtavica, poslabšane mentalne sposobnosti in motnje v spanju, kažejo celo pri delavcih, ki so bili kronično izpostavljeni nizkim koncentracijam živega srebra 0,7–42 μg/m<sup>3</sup>.<ref name="ngim">{{cite journal|author=Ngim C.H., Foo S.C., Boey K.W. in Keyaratnam, J.|title=Chronic neurobehavioral effects of elemental mercury in dentists|journal=British Journal of Industrial Medicine|volume=49|issue=11|year=1992|pages=782-90|pmid=1463679}}</ref><ref name="liang">{{cite journal|author=Liang Y.X., Sun R.K., Chen Z.Q. in Li L.H.|title=Psychological effects of low exposure to mercury vapor: Application of computer-administered neurobehavioral evaluation system|journal=Environmental Research|volume=60|year=1993|pages=320-327|doi=10.1006/enrs.1993.1040}}</ref> Ena od študij je pokazala, da akutna izpostavljenost (4-8 ur) izračunanim koncentracijam živega srebra od 1,1 do 44 mg/m<sup>3</sup> povzroča bolečine v prsih, [[dispneja|dispnejo]],<ref>[http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/dispnea.php ''Dispnea'']. Pridobljeno dne 14. februarja 2012.</ref> kašelj, izkašljevanje krvi, oslabitev pljučne funkcije, hudi kemični [[pnevmonitis]] in intersticijskonekardiogeni pljučnico[[pljučni edem]], poleg tega pa še akutni [[gingivostomatitis]] (vnetje dlesni in ustne sluznice).<ref>{{cite journal|author=McFarland, R.B. & Reigel, H.|title=Chronic Mercury Poisoning from a Single Brief Exposure|journal=Journal of Occupational Medicine|volume=20|issue=8|year=1978|pages=532|doi=10.1097/00043764-197808000-00003}}</ref><ref name=pdo/> Akutna izostavljenost hlapom živega srebra dokazano vpliva na [[osrednje živčevje]] in povzroča psihotične reakcije, za katere so značilni [[delirij]], [[halucinacija|halucinacije]], in [[samomorilnost|samomorilne težnje]]. Poklicna izpostavljenost povzroča široko paleto funkcionalnih motenj, med njimi [[eretizem]] (poudarjena psihomotorična aktivnost), razdražljivost, vzkipljivost, pretirano plašnost in [[nespečnost]]. Pri nadaljnji izpostavljenosti se razvije drobno drhtenje, ki lahko preide v močne mišične [[krč]]e. Drhtenje se na začetku pojavlja samo na rokah in se kasneje razširi na veke, ustnice in jezik. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam živega srebra povzroča manj opazne simptome eretizma, utrujenost, razdražljivost, [[izguba spomina|izgubo spomina]], žive sanje in [[depresija|depresijo]].<ref>[http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc001.htm ''Environmental Health Criteria 1: Mercury''], Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 1976, ISNB 9241540613.</ref><ref name=pdo/> Akutna inhalacija živosrebrovih par lahko povzroči hudi kemični [[pnevmonitis]] in nekardiogeni [[pljučni edem]], poleg tega pa še akutni [[gingivostomatitis]] (vnetje dlesni in ustne sluznice).<ref name=pdo/>
 
Pri otrocih se je predvsem v preteklosti pojavljala [[akrodinija]] (t. i. »rozasta bolezen« ali ''pink disease''), redka idiosinkratična reakcija kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti zaradi lokalnih zdravil in cepiv, ki so vsebovala živo srebro, ki se je kazala z bolečinami v udih, k temu se je pogosto pridružila še značilna rožnata obarvanost kože in njeno luščenje ([[deskvamacija]]), lahko še [[hipertenzija]] (zvišan [[krvni tlak]]), neješčnost ([[anoreksija]]) in nespečnost.<ref name=pdo/> Pri nekaterih občutljivejših otrocih naj bi živo srebro vplivalo tudi na razvoj simptomov [[avtizem|avtizma]].<ref>{{cite journal|author=Kobal, A.B.|title=Možni vpliv živega srebra na patogenezo avtizma|journal=Zdrav. Vestn.|volume=78|pages=37-44|year=2009|url=http://zdravtizem.si/Mozni%20vpliv%20zivega%20srebra%20na%20patogenezo%20avtizma.html}}</ref>