'''''Tilka''''' je [[novela (književnost)|novela]], ki jo je [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] [[Simon Jenko]] napisal leta [[1858]].
Besedilo je v marsičem podobno [[Josip Jurčič|Jurčičevi]] ''[[Telečja pečenka|Telečji pečenki]]''. Glavna oseba je prav tako [[mali človek]]. V tem primeru gre za 25-letnega fanta po imenu Tilka, za katerega skrbijo [[starši]] in ki mu življenje teče po ustaljenih tirnicah. Ni najbolj [[pamet]]enpameten, je pa [[dobrosrčnost|dobrega srca]]. Ko mu oče pove, da se mora [[poroka|poročiti]] in da mu je že izbral [[nevesta|nevesto]], ga pograbi panika, a ustreže očetu in gre [[snubljenje|snubit]] nevesto, ki je precej starejša od njega. Ko se približa njeni hiši, sliši, da se nevesta skupaj s starši [[norčevanje|norčuje]] iz njega, vendar ga to ne prizadane. Še več, celo norčuje se iz sebe z besedami »Nekoč bi se skoraj poročil...«.
Snov za ''Tilko'' je Jenko vzel iz [[godec|godčevske]] [[tradicija|tradicije]]. Godci so namreč v starih časih hodili po vaseh in prepevali o usodi malih ljudi, kar so [[kmet]]je vedno radi poslušali, saj so bili zaradi svoje [[beda|bede]] in [[revščina|revščine]] vedno veseli, če je šlo [[privoščljivost|še komu slabše]] od njih.
